Značke
Borut Pahor, Državni zbor, minimalna plača, poslanci, sindikati, vlada
Mogoče sem res že malo dolgočasen, ker sem že večkrat pisal o minimalni plači in opozarjal na njene škodljive posledice, ampak očitno je treba ponavljati: zakon o minimalni plači je ena od najtežjih oblik diskriminacije oseb, ki so težje zaposljive, ki so iz takih ali drugačnih razlogov manj produktivni. In kar je najbolj skrb vzbujajoče – prav nobeden od poslancev (ne levih ne tistih, ki se opredeljujejo za desnico) pretekli petek ni bil proti predlogu zakonske spremembe definicije minimalne plače (magnetogram). Vseh 75 poslancev v državnem zboru, kolikor jih je glasovalo, je podprlo sindikalni predlog, da so iz definicije minimalne plače izvzeti dodatki za neugoden delovni čas, torej za delo ponoči, ob vikendih in praznikih. Koliko bo to delodajalce stalo, koliko ljudi bodo morali odpustiti oziroma koliko sedaj redno zaposlenih bo postalo honorarnih sodelavcev, ne, tega ni nihče izračunal, to nikogar ne skrbi. Sindikalisti so sicer izračunali, da bo to javni sektor dodatno stalo 0,66 milijona evrov na letni ravni, koliko bodo morali dati zasebni delodajalci, pa jim je očitno vseeno.
Minimalna plača izhaja iz marksističnega mita o izkoriščevalskih delodajalcih, zato mora vskočiti država, ki predpiše, za kakšno plačilo nekdo lahko dela in za kakšno ne, ne glede na delovne sposobnosti osebe ali produktivnost. Na ta način se delodajalcem z zakonom prepove, da bi zaposlili manj produktivno osebo, prav tako je morebitnim delavcem prepovedano, da bi delali. Povedano drugače. Namesto da bi se nezaposleni ali težje zaposljivi, sami odločili in se sami z delodajalcem dogovorili, za kakšno plačilo bodo delali ali pa sploh ne bodo delali in kakšni bodo njihovi dodatki, se namesto njih odločajo birokrati (na predlog sindikatov) in poslanci. To pomeni, da se je država (oziroma v njenem imenu 75 poslancev) odločila, da je za nezaposlenega boljše, da nič ne dela, kot pa mu v mesec kapne v denarnico manj, kot to predpiše politika.
Slovenija se po podatkih Eurostata po višini minimalne plače (791 evrov) v EU (med državami, kjer je minimalna plača zakonsko določena) uvršča na 8. mesto, takoj za Veliko Britanijo in pred Španijo. Razlika do države z največjo minimalno plačo (Luksemburga) je 1.222. Razlike so med državami tudi sicer precejšnje (1 proti 10, če primerjano Bolgarijo in Luksemburg), toda zmanjšajo se, če se upošteva kupna moč (1 proti 4, če upoštevamo Bolgarijo in Luksemburg). Upoštevajoč kupno moč znaša slovenska minimalna plača 949 evrov, kar je preveč glede na slovensko produktivnost, zakoni s predpisano minimalno plačo pa povzročajo brezposelnost in pomenijo omejevanje ekonomske svobode. Tam, kjer je ekonomska svoboda velika in trg delovne sile fleksibilen, sploh ne poznajo instituta minimalne plače. To blagodejno vpliva na zaposlenost. Tak primer je denimo Singapur, država, ki je v samem vrhu ekonomske svobode. Nasproten primer je Slovenija, kjer je nezaposlenost potem, ko je vlada Boruta Pahorja leta 2009 povečala zakonsko določeno minimalno plačo s 597 na 734 evrov bruto, dobila neverjeten pospešek (graf).
Delodajalci torej ne smejo zaposlovati nezaposlenih, manj produktivnih in manj kvalificirane, ker jim država ne dovoli, da bi delali. Veliko mladih, ki živijo še pri starših ali se kako drugače prebija v življenju, bi rado delalo za manj, kot je minimalna plača, saj računajo, da bodo dobili boljšo zaposlitev, vendar jim preprečuje država. Kako uničujoče vpliva minimalna plača na najstnike, ki začnejo zgodaj delati (in se iz takih ali drugačnih razlogov ne šolajo naprej), kaže graf, ki ga je objavila revija Forbes: ob povečanju minimalne plače se je zaposlenost med mladimi zmanjšala.
Kako minimalna plača uničujoče deluje na manj produktivne, poglejmo poenostavljen primer. Janez Mizar ima tri zaposlene, ki obdelujejo deske: Alojza, Martina in Mirana. Da bi bil po odbitju vse stroškov in izplačilu plače na pozitivni ničli, mora vsak zaposleni na mesec obdelati vsaj 200 desk, vsaka mu prinese 4 evre. Alojz je najbolj produktiven: na mesec obdela 300 desk, plačo ima zato 1000 evrov, Janez Mizar ima 200 evrov dobička. Martin obdela 250 desk, plačo ima 900 evrov, Janez Mizar ima z njim 100 evrov dobička. Miran je najmanj produktiven: obdela 200 desk, plačo ima zakonsko predpisano minimalno 791 evrov, delodajalec ima z njim 9 evrov dobička. Na mesec ima torej Janez Mizar z zaposlenimi 309 evrov dobička. Zdaj pa se vlada odloči, da bo minimalno plačo povišala oziroma da je treba iz minimalne plače izvzeti denimo dodatke za neugoden delovni čas. Minimalni stroški za enega zaposlenega se nenadoma povečajo na 900 evrov. Ob enaki produktivnosti se za Alojza ničesar ne spremeni, saj ima Janez Mizar z njim še vedno 200 evrov dobička. Z Martinom je izgubil 100 evrov dobička, njegova nova plača ravno zadostuje za izplačilo nove minimalne plače. Pri Miranu ima po novem 100 evrov izgube. Kaj zdaj? Ker delodajalec ni socialna ustanova, bo Mirana odpustil, čeprav ni ta še vedno rad delal, čeprav samo za 800 evrov. Toda tega mu ne pusti država oziroma sindikati. Martin je vprašljiv, saj bo Janez Mizar začel iskati bolj produktivnega, da mu bo prinesel dobiček. Delodajalec sicer lahko podraži obdelane plošče, vendar je vprašanje, ali bo potem še konkurenčen. Povečanje stroškov za minimalne plače nima posledic samo za Janeza Mizarja, ampak za celotno gospodarstvo, ki ustvari manj tudi za proračun.
Minimalna plača je torej dobra za bolj produktivne, za manj produktivne pa ne. Prvi sploh ne potrebujejo pomoči države, saj se z delodajalcem sami pogajajo o povišanju plače. Dober lastnik jih pač ne bo odpustil, ker mu prinašajo dobiček. V svobodnih družbah, v pogojih resničnega prostega trga, je plača odvisna od produktivnosti. Vsako poseganje države v odnos med delodajalcem in delojemalcem je škodljivo.
Triple xxx said:
Težava vsega tega je nova armada brezposlnih in stečaji-saj izhoda enostavno ni.
Všeč mi jeVšeč mi je
ivan said:
to je samo potuha sindikatom, ker ne znajo ( nočejo) delavcem izboriti njihovih pravic skozi instrument kolektivnih pogodb.
Všeč mi jeVšeč mi je
Lojze said:
Zame je največja težava, ker ne razumem, kako lahko država prepisuje plačo, kakršnokoli. Vloga države je, da v družbenem konsenzu dogovori optimalne pogoje skupnega življenja in NIČ drugega!
Všeč mi jeVšeč mi je
Zora Regent said:
Koliko neumnosti na enem mestu. Že minimalna plača je milo rečeno sramotna in ponižujoča. Lahko je sitemu o tem modrovati. Če delodajalce ne more zagotavljati višje dodane vrednosti, naj zapre dejavnost. ker po tej logiki lahko zaposlene plačuje tudi po 100 €/mesečno. Bi se kdo strinjal? Nekdo zagotovo. Torej? Pa pri uspehu Singapurja ni to ključno, tako da ne manipulirati s podatki.Ključnih je več dejavnikov. Se pa strinjam, da je potrebno delovno zakonodajo urediti po vzoru Danske. Na videz kruta rešitev, a učinkovita. Ker hiter pretok delovne sile in s tem fleksibilnost podjetja sta ključna.
Všeč mi jeVšeč mi je
Triple xxx said:
Nehajte že zavajati s Skainavskim moelom ,ki postaja vse bolj ekonomsko nevzržen in prinaa ogromen javni dolg in javno porabo,ki še bolj dušita gospodarstvo.
Se pa strinjam glede dodane vrednosti,ki je nizka to pa zato ,ker so slovenski levi pojetniki rinili prevsem v elovno intenzivne panoge in to brez razvoja ali pa so ga začeli prepozno-lep primer je avto inustrija,kjer so cene stisnjene na minimalca in tudi plače ne morejo biti rugačne zraven pa pojetja zaradi pretirane rasti prezaolžena.
Ravno zarai vsega tega je minimalna plača prevsoka že seaj,saj večina izvoznikov ni liferantov sklopov ampak le zgolj delov,to pa pomeni ogromne cenovne pritiske ob enem pa zadolževanje za rast.
ejstvo pa je ,da se plače in minimalne plače v Sloveniji postavljajo na dogovorni ekonomiji in po socialistično-torej na silo,kar pomeni ekonomsko nevzdržno žal.Venar pa nihče ne opozori na glavne dileme,prepožrešen JS,Državo,preobavčenost itd,vse to pa je ovira.
Seveda lahko nekdo administrativno in politično všečno dviguje plače te ali one ampak slej kot preje pride ekonomski račun,firme se bodo enostavno zaprle ali p preselile drugam.
ejstva so kruta gospoarsko uspešne in socialne države ne morate imeti.
V Sloveniji pa s težave še večje zarai socializma in ogromne regulacije in ržavnih posegov,sevea pa je tui EU velika težava saj bi morale biti,suvencije in državne pomoči in prikrite pomoči prepoveane in vse to pa povzroča nezdravi trg in anomalije.
Všeč mi jeVšeč mi je
svobodagovora said:
Če je vse odvisno le od delodajalca, lahko odpusti vse delavce. Vsaj tako razumem socialiste – delodajalec mora zrihtati vse, delavci bi pa dobili le plačo.
Težava pa je v tem, da je plača odvisna predvsem od delavca. Jaz lahko visokega tehničnega strokovnjaka plačam veliko – ne morem pa enako plačati šivilje.
Ampak zakaj potem take kolobocije okrog Mure in podobnih podjetij. Pustimo jih propasti, pa je.
Se bo morala šivilja kar sama prekvalificirati, delodajalec se ne more namesto nje.
Všeč mi jeVšeč mi je
Bojan Ambrožič said:
Kdor ni sposoben zagotavljati minimalne plače, ni podjetnik in naj zapre svoej dejavnost.
Všeč mi jeVšeč mi je
Triple xxx said:
Načelmo ,DA ampak,država mora s voje stroške najprej SKRČITI NA MINIMUM od minimuma.
Všeč mi jeVšeč mi je
Pingback: Kavarna Hayek: Minimalna plača ali kako v parlamentu ni več desnice - Časnik
Lojze said:
Evo še kaj o tej temi pravi dr. J.P. DAMIJAN (tisti minister, ki je odstopil, ko so mu prepovedali igrati namizni nogomet v službenem času in tisti lobist, ki bi gradil drugi tir na stroške davkoplačevalcev!) :
Sem za minimalne plače. Preprosto, ker so podjetja zaradi tega (torej uvedbe minimalne plače!) bolj povečala produktivnost in organizacijsko učinkovitost, zmanjševala fluktuacije v zaposlenosti, zmanjšala plače tistim z visokimi plačami in nekoliko dvignila cene.
In še kaj o temu mislimo mi, ki živimo od dela svojih rok ( in povzeto po GZS):
Delavec, ki prejema minimalno plačo, bo ob upoštevanju redefinicije minimalne plače in ob predpostavki, da tretjino delovnega časa opravi v času, ko mu pripada 50% dodatek, prejel 59,27 evrov več kot doslej. Država pa bo od njegovega dela pobrala 90,57 evrov več.
Všeč mi jeVšeč mi je
Triple xxx said:
Lojze P Damjan…………………………..
Človek ,ki bi za pravo plačilo prenašal tui znašanje “naprednih” nad njegovimi odvajalnimi organi,aLI Razglasill kalifat v Sloveniji ipd.
Skratka Človek ,ki se ga je dobro ogniti in mnenj,ker prinašajo nesrečo normlnim.
Všeč mi jeVšeč mi je
ivane said:
Če delodajalec za neko delovno mesto ne more izplačati minimalne plače, pomeni, da je delo tako trivialno, da ga lahko opravi sam. In verjemite, vsaj naši podjetniki, ki stiskajo na vseh možnih področjih bi to tudi naredili. A kaj ko gre le za malo zahtevnejša dela. Delavec bi moral biti plačan minimalno že če samo pride sedet na delovno mesto, ker še vedno se mu odžira dragocen čas, katerega bi lahko porabil koristneje.
Všeč mi jeVšeč mi je
svobodagovora said:
Aja, zato so brezdelneži plačani v državnih službah? Noben delodajalec ne bo zaposlil brezdelneža.
Všeč mi jeVšeč mi je
Pingback: Levica in desnica v parlamentu z roko v roki proti svobodi | Kavarna Hayek
Pingback: Čudež v Baltimoru: levičarka začela uporabljati možgane! | Kavarna Hayek
Pingback: Program po meri levičarjev | Kavarna Hayek
Pingback: Pravica do bojkota (volitev) ali esenca demokracije | Kavarna Hayek
Pavla Murekar said:
Potem pač ne razumete pojma minimalna plača: minimalna plača pomeni zgolj minimalen davek: pomeni, da mora delodajalec plačati dohodnino in prispevke najmanj za minimalno plačo! Če ne bi bilo minimalne plače, bi jim lahko vse izplačal v potnih stroških in dnevnicah, ki niso obdavčljivi!
Všeč mi jeVšeč mi je
Pingback: Kavarna Hayek: Čudež v Baltimoru – levičarka začela uporabljati možgane! | Časnik
Pingback: Kavarna Hayek: Program po meri levičarjev | Časnik