Značke
atmosfera, globalno segrevanje, Hunga Tonga, Javier Vinós, Judith Curry, podnebne spremembe, podnebni alarmisti, podnebni histeriki, stratosfera, toplogredni plin, vodna para, vreme, vulkan, vulkanski izbruh
Nenavadni vremenski dogodki v zadnjih mesecih so bili kot dodajanje olja na ogenj alarmistov kulta o podnebnih spremembah, ki jih povzroča človek. In tudi izgovor, da vlade zategujejo davčni primež za financiranje politične agende Net Zero. Ta, kakopak, vse spremembe vremena in podnebja pripisuje delovanju človeka oziroma njegovi uporabi fosilnih goriv. Drugih vzrokov, čeprav so očitni, se sploh ne raziskuje. In to je zgodba o najverjetnejšem vzroku za nedavne visoke temperature.
Izredne vremenske dogodke je raziskal dr. Javier Vinós in tekst z naslovom »Izredni podnebni dogodki 2022-2024« objavil na spletni strani podnebne znanstvenice dr. Judith Curry (Curryjeva je bila nekoč »rock zvezda« podnebnih histerikov, a so jo zavrgli, ko je podvomila v rezultate raziskovanj).
Vinós piše, da so bili podnebni dogodki v obdobju 2022-2024 »resnično izredni« in da se taka konvergenca številnih nenavadnih dogodkov najbrž ne bo ponovila več sto, mogoče celo tisoč let. Zato ga čudi, da znanstveniki, ki preučujejo klimatske spremembe, niso zgrabili »te edinstvene učne priložnosti«, da bi bolje razumeli podnebja. Predvsem jih ne razume, da so popolnoma zanemarili vpliv podvodnega vulkanskega izbruha vulkana Hunge Tonge leta 2022.
Izbruh vulkana je namreč v zgornjem delu atmosfere povečal količino vodne pare, ki je glavni toplogredni plin, za 10 odstotkov. To je povzročilo segrevanje stratosfere, kakršna še ni bila zabeležena. In ko bo vodna para zapustila atmosfere, kar se bo zgodilo kmalu, bo to povzročilo učinek hlajenja na površini, kar bi potencialno znižalo temperature v naslednjih treh do štirih letih. »Še nikoli prej nismo bili priča podmorskemu vulkanskemu izbruhu z oblakom, ki bi lahko dosegel stratosfero in odložil veliko količino uparjene vode,« je zapisal Vinós.
Izbruh vulkana je bil vsekakor izreden dogodek, ker je v zgornjo atmosfero izstrelil neverjetno velike količine vodne pare, in to brez običajnega vulkanskega pepela. »Za razliko od spodnje troposfere, kjer je učinek tople grede razmeroma stalen, stratosfera, ki je precej nad povprečno emisijsko višino Zemlje (približno 6 km), doživlja veliko izrazitejši učinek dodajanja vodne pare,« ugotavlja in se čudi, da nihče od podnebnih alarmistov nenavadno visoke temperature ni pripisal izbruhu. Skupina evropskih znanstvenikov je sicer opozorila na obseg izpustov in ugotovila, da gre za izreden dogodek, ki vpliva na vremenske in podnebne motnje. In to je bilo vse. Kar je razumljivo, saj današnja znanstvena srenja ne povprašuje veliko po dogodkih, ki se ne skladajo z njihovo propagando – da je za nenavadno vreme kriv človek.
Vinós pravi, da bomo zdaj po vsej verjetnosti priča ohlajanju, saj bo vodna para zapustila stratosfero. Vendar bodo znatnejšo ohladitev povzročili tudi drugi dejavniki; denimo upad sončne aktivnosti po maksimumu 25. sončnega cikla. »Z vidika podnebne dinamike so to res zanimivi časi,« ugotavlja Vinós.