Globalistične elite so prepričane, da najbolje vedo, kaj je dobro za povsem običajne ljudi. In med temi paraziti, pokvarjenci postmodernističnega sveta, so tisti, ki hodijo po bruseljskem parketu, najslabše vrste. Pred vsakokratnimi volitvami veliko obljubljajo, se posipajo s pepelom, pravijo, da bo tokrat drugače, da bi puščali kri za Evropejce. A takoj, ko je vzpostavljena nova Evropska komisija, nadaljujejo z zastrupljanjem ljudi in narode stare celine z novimi regulacijami silijo v etnični samomor.
Tokrat ni nič drugače. Lakajem multikulturalizma se zelo mudi, da bi evropski parlament še pred volitvami sprejel pakt o migracijah in azilu. Pravijo, da bodo s tem obvarovali Evropo pred ilegalnimi migracijami iz tretjega sveta. Med predvidenimi ukrepi so hitrejše preverjanje nezakonitih prihodov, vzpostavitev centrov za pridržanje na meji in hitrejši izgon tistih, katerih prošnje za azil bodo zavrnjene. Vse to je namenjeno ušesom volivca, ki se bo junija odpravil na evropske volitve. In elite si želijo, da bi na čelu Evropske unije spet stala Ursula von der Leyen; ženska, ki se je rodila s srebrno žlico v ustih in tista, ki je skupnost narodov na stari celini pripeljala na rob propada.
Pakt je namenjen ceneni propagandi, ne prinaša nič novega, ne rešuje avtohtone rase v Evropi, ki jo ogrožajo prišleki iz arabskega sveta in Afrike. Neizvoljeni bruseljski birokrati, ki računajo, da jim bo nov parlament podelil nov mandat, so osredotočeni na zelo ozko vprašanje – varnost pred terorizmom. To je sicer pomembno, toda povsem zanemarjajo varnost meja in uničujoč vpliv množične invazije migrantov na nacionalne kulture v Evropi. Ko migrant enkrat stopi na tla stare celine, so možnosti, da ga bodo izgnali, skoraj nične; ali bodo v zrak skočile nevladne organizacije z Evropskim sodiščem za človekove pravice na čelu ali bodo države, iz katerih so »pobegnili«, zavrnile, da ga sprejmejo nazaj.
Treba je biti jasen: če želimo biti suvereni, moramo nadzorovati meje. In brez kakršnekoli empatije izgnati vse, ki niso povabljeni. Vse drugo je igranje z usodo evropskih narodov in samo EU. Von der Leynova pa naj se spelje, od koder je prišla.
(Test je bil prvič objavljen v reviji Demokracija, 29. februarja 2024)