About

Blog Kavarna Hayek se zavzema za ekonomsko svobodo in svobodo posameznika. Razpad moralnih vrednot in norija kolektivizma ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Evropski uniji in drugih celinah, peljejo svet v propad. Zadnja finančna kriza je pripeljala do množične histerije, da je kapitalizem (levičarji so iznašli izraz neoliberalizem) kriv za vse težave, ki jih lahko reši le državni intervencionizem in vmešavanje države v zasebno življenje posameznika, ki pa v resnici z vsako regulacijo vse bolj izgublja svojo svobodo. Celo več. V roke države vse bolj prepušča svojo vsakršno usodo.

Slovenski, evropski in svetovni mediji so zabredli globoko v socialistično doktrino, za katero se je zdelo, da je preživeta. Marksistična kolektivistična misel, ki spet dobiva domovinsko pravico, pelje stran od tistega, za kar si prizadeva ta blog: zelo omejeno vlogo države, svobodo posameznika in tolikšno regulacijo, kolikor je potrebna za minimalno delovanje države, ki mora braniti zasebno lastnino in omogočiti prosto tržišče storitev in blaga, ne da bi se v to vmešavala.

Blog se večinoma dotika vprašanj ekonomije in v tem smislu sledi avstrijski ekonomski šoli. Ker je to prevladujoča tematika, je to razlog za ime bloga – Kavarna Hayek (po Friedrichu von Hayeku). Drugače bi kot avtor sam sebe opredelil za konservativnega liberalca, se pravi za človeka, ki v ekonomskem smislu sicer zagovarja tržno naravnane politike, a imam bolj tradicionalna (konservativna) stališča o družbenih in etičnih vprašanjih.

Email: kavarnahayek@gmail.com

Twitter: @KavarnaHayek

17 thoughts on “About”

  1. Zdravo, imam eno vprašanje: kako pojasnjujete zadnjo finančno krizo v ZDA ki je bila v največji meri posledica premalo regulacije ameriških bank? Če prav razumem je v skladu s Hayekovo filozofijo manj regulacije dobra stvar, a tu kot kaže ni bila …

    Like

    • Ni bila posledica premalo regulacije ameriških bank. To je mit, ki pa ni resničen. Vzrok za finančno krizo je – Community Reinvestment Act, ki je prisilil banke, da so dajale kredite revežem in tistim, ki niso bili sposobni odplačevanja, ki sicer ne bi mogli dobiti kredita.

      Like

    • Tu je korektno pojasnilo razlogov minule in naslednje finančne krize.

      Like

  2. Aha. Predvidevam da je ta akt razlog tudi za to da je Goldman Sachs svojim strankam prodajal zanič CDOs in nato sam stavil proti njim?

    Like

  3. Torej so za zadnjo finančno krizo v ZDA krivi reveži ?

    Like

  4. Kavarna Hayek – ima bloger kakšno ime? Kdo piše te preživete traparije? Če bi imel “cajones” bi se nam predstavil?

    Liked by 1 person

  5. Vprašanje za Reveža z 25.9.15

    Kdo pa je po vašem kriv za propad Jugoekonomije ,ko smo vsi gradili hiše ,ob koncu juge pa vsi postali reveži s tem ,da kreditov oziroma glavnice večina prebivalcev ni nikoli vrnila .Ljudje pa po večini niso imeli kaj delati saj smo bili vezani na jugo trg kjer je bil vsak škart dober .
    Važna je bilo samo zaposlitev,pa čeprav je eden delal štirje pa ležali v kotu za isto plačilo.Če izdelkov niso prodali so jih zmetali na smetišče,mati Jugoslavija pa jim je dodelila pomoč in zadeve so šle dalje dokler so jugo mojstri še kje izvrtali kredite.
    No potem pa je napočil dan D!
    Ob vseh teh mahinacijah so imeli koristi le partijski posvečenci in njihov zarod,državljane pa potisnili na rob preživetja.
    Pa saj smo še vedno v Jugoslaviji kajne?

    Like

  6. Pisanje tukaj niti ni slabo in ima v načelu samo eno večjo slabo lastnost: pri kontekstualiziranju tematik je strašno ozkogledno. T.i. prosti trg je dovolj preprosta ekonomska filozofija, da se zdi univerzalno uporabna in v nekem, seveda miselno strašno obubožanem svetu, tudi je – napraviš nekaj, kar se da zamenjati za denar oz. drugo dobrino in boljši kot si v tem, več stvari boš imel. ‘Svoboda’, čeprav se kot beseda še posebej tu velikokrat rabi, nima pri tem popolnoma nobene zveze, razen če razumemo pod ‘svobodo’ svobodo izbire, ali boš izdeloval čevlje ali obleko (močno karikirano, a poanta je razumljiva: če moraš nekaj prodati, moraš to tudi tako zasnovati). Taka filozofija, primerna morda za brezdenarne družbe, je seveda strašno osiromašena vsakršne vsebine. Kot najprej, zanika vse človeške sposobnosti, ki niso tržno vnovčljive, te pa so tiste, ki so ponos človeštva, drugače smo le opice, ki so prišle na luno. Za začetek človeške kulture se šteje simbolno dejavnost, recimo okraševanje vrčev, ki je, strogo gledano, nefunkcionalno, drugače rečeno, estetsko. To je začetek človeštva, ne pa izum denarja in trgovanje, kar je najmanjši skupni imenovalec, po zgledu katerega bi radi osnovali družbo. Kot drugo, nihče ne plača za zgodovinsko znanje, ki mu je danes na razpolago in na podlagi katerega zasnuje svoje tržne izdelke. Nova spoznanja so vedno koraki v temo, ki morda ne prinesejo “rezultata” (v znanosti je nekaj vredna tudi ovržena teorija, ne kot npr. neuporaben izdelek na trgu, ampak je to eno od znanj, znanj, kako nekaj ne deluje (o tem npr. S. Hawking)) in če je kaj naloga človeštva, so to koraki v temo, ki si jih na trgu sploh ne moremo zamisliti, ker ne spadajo v njegov domet. Velikopoteznega znanja (znanstvenih sintez večjega formata ipd.) trg ne bo nikoli prinesel, ker je tako znanje danes in morebiti za vedno, neunovčljivo. Če je tvoja ekonomska filozofija, za katero hočeš, da postane življenjska filozofija celega sveta, ta, da se odpovemo svoji človečnosti in ‘strnjeni sili vseh človeških sposobnosti’, če citiram Kocbeka, potem ne vidim, kako bi jo misleč človek lahko posvojil, čeprav se strinja z več njenimi pogledi. Poleg tega bi ti priporočil tudi, da ne omalovažuješ svojih nasprotnikov, ker je to dober indic tega, da si absolutno prepričan v svojo resnico. To pa za intelektualca ni zdrav odnos do sveta.

    Like

  7. Se strinjam s komentatorjem glede Primoža!Tipičen predstavnik govornikov,kateri na koncu svojega modrovanja niti ne ve kaj je želel na začetku!
    Seveda slovnično pravilno in podkrepljeno s strokovnimi filozofskimi izrazi!
    Sigurno bo imel ,ali pa ima službo v državnem podjetju kjer ljubijo predstavnike take človeške vrste.

    Anže

    Like

    • Se nikakor ne strinjam. Povzetek bi se lahko glasil: četudi je laissez faire ekonomija najboljša ekonomija, kar si jo je moč zamisliti, to ne pomeni, da so njeni nasledki dobri. Po domače: ne strinjam se s tem, da to, česar ne moreš prodati, ni nič vredno, kar sem mislil z ‘najnižjim skupnim imenovalcem’. To dejstvo je implicitno v načelu prostega trga, in, ker je ekonomija tako velik del naših življenj, postane del našega sveta. Kar sem hotel reči je, da četudi bi hotel tak ekonomski model za ekonomijo, ne bi hotel živeti v družbi, ki jo s sabo prinaša. Kar pa se ‘neuporabnih flanc’ tiče, je to ravno to, s čimer sem začel: omejen kontekst. Četudi se zdi znotraj debate o ekonomiji veliko stvari logičnih in samoumevnih, postanejo zunaj le-te nerelevantne oz. celo v nasprotju z vso človeško zgodovino. Če je nekomu smisel življenja, da odpre lastno firmo, kar se ne more zgoditi v socializmu, se pa lahko v kapitalizmu, ni nujno, da je to edini smisel, ki ga je moč najti, jaz bi rekel, da je celo eden od bolj banalnih smislov. Ponavljam, največji dosežki človeštva niso prišli iz ‘privatnih interesov’ in če bi zdaj želeli, da ti interesi postanejo gospodarji človeštva (kolikor že niso), potem tega ne morem sprejeti, četudi bi imel ekonomski liberalizem prav v popolnoma vseh ostalih točkah. S stališča prej omenjega podjetnika moj ugovor seveda ne obstaja (nerelevantne flance), s stališča zgodovine kaj drugega kot ugovor sploh ne more obstajati. Na srečo zgodovine preverjeno ne poslušamo preveč 🙂

      Like

      • Ko pridemo, do tega, da ima vrednost tisto, česar ne moreš prodati – jo ima le zate. Vendar to ne igra vloge v družbenih odnosih.

        Ti ne bi hotel živeti v enem sistemu, ki ga niti poznaš ne – ali ga pa poznaš le po pripovedovanju socialistov. Kot, bi se o Judih učil le iz nacistične literature.

        Najverjetneje nimaš blage veze o ekonomiji, zato pa se sam sebi zdiš grozno pameten, ko flancaš ene neumnosti brez vsebine, ostali pa vidimo, kaj dejansko pišeš.

        Največji dosežki človeštva so prišli od posameznikov, ne od državnih uradnikov.

        Npr. Primerjaj Forda in Trabanta, prvi je bil od posameznika, ki je delal na prostem trgu, drugi od državnih uradnikov.

        Tudi zgodovina te sesuje.

        Like

  8. Hvala za tvoja izčrpna pojasnila.Vendar bi te vseeno prosil ,če bi mi mogoče lahko objasnil ekonomsko logiko
    tvojega pogleda na ekonomijo ,ter efekte katere prinese,oziroma naj bi prinesla.
    Primer katerega omenjaš, glede stvari, posameznika ter ureditve ti.uradnikov.
    Kajti mislim ,da stvar katera se izdela ,(pa naj jo izdela posameznik, ali veliko državno podjetje z vsemi svojimi operativnimi kadri).Izdelek naj bi bil namenjen za prodajo. Izdelek bi se moral prodajati na trge, kateri so dobičkonosni ne pa po sistemu tako imenovanih samozadostnih ,oz.zaprtih trgov ,kjer kvaliteta in razvoj nista pomembna.Tudi zaprti trgi so delno orientirani v svet ,ker z izolacijo ne preživijo.
    Te sistemi se v svetu,kjer si ljudje želijo ekonomsko svobodo,svobodo mišljenja ,razvoja in kulture še nikjer niso obnesli.
    Kajti prav dobičkonost je najpomembnejša za varnost in nadaljni obstoj posameznika ali zaposlenih.
    Z dobičkom ima posameznik ,ali večji sistem možnost tehnološkega razvoja ,izboljšanje kvalitete izdelka ter razvoj novih produktov katere zahtevajo trgi.
    Samo tako so lahko dolgoročno varnejši tudi zaposleni .
    Če se človek pučuti varnega in ekonomsko ne popolnoma osiromašenega,pa mu do sreče katero si lahko kreira vseeno malo drugače kot kolega v Severni Koreji ,ne manjka prav veliko.
    Vem pa nekaj!
    FORD,obstaja še danes!
    TRAMBANT,ter tovarna z zaposlenimi pa samo še na fotografijah nostalgikov!

    Like

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s