Značke

, , , ,

Aspirin poznate. No, vsaj večina od vas. Nikakor ne mislim delati reklame Bayerju, ampak ta trenutek mi je pač aspirin padel na pamet. Zelo znan je, prav tako njegovi zdravilni učinki, da marsikdo sploh ne prebere navodil za uporabo. Če bi, bi opazili, da ima aspirin številne stranske učinke – od razjede na prebavilih do vrtoglavice in zvonjenja v ušesih. Skratka, aspirin, sicer drugo ime za acetilsalicilno kislino, ima kljub svojim dokazano zdravilnim učinkom tudi stranske učinke. Toda nikomur ne pade na pamet, da bi aspirin zaradi manjšine, ki jim škodi, prepovedal. Dobrih stvari je preveč in odtehtajo negativne učinke. Enako je v odnosu med svobodo govora in sovražnim govorom. Sovražni govor, karkoli to pač pomeni (do zdaj nisem prebral niti ene dobre razlage, kaj sovražni govor je, da bi jo sprejel za svojo), je stranski učinek svobode govora.

Nedavno sem na družbenih omrežjih prek luže spremljal razgreto debato o kratkem oglasu. Nekako takole se je glasil: „Iščem študenta azijskega porekla, da bo hčer inštruiral matematiko in fiziko.“ Vsul se je plaz levičarskih aktivistov in raznih nevladnih organizacij, da je mati, ki je za svojo hčer iskala primernega inštruktorja, rasistična, da je bil njen oglas šolski primer sovražnega govora. Mati, imena se ne spomnim več, je ravnala povsem racionalno. Azijci so dokazano (vsaj kar zadeva razna tekmovanja in medcelinske teste) v povprečju boljši matematiki kot druge rase ali narodi, zato je povsem logično, da je iskala nekoga, ki bi njeno hčer v resnici naučil matematike in fizike, da je iskala nekoga, za katerega je kar največja verjetnost, da bo njeno hčer v resnici naučil matematike in fizike. Znano je, to kažejo številne raziskave, da imajo Azijci v povprečju malo večji inteligenčni kvocient (IQ) od prebivalcev zahodne civilizacije oziroma belcev. In Evropejci (skupaj s Severno Ameriko) imajo za 1 SD višji IQ kot prebivalci Bližnjega vzhoda in za 2 SD višji od prebivalcev pod Saharo oziroma črncev, kot jim običajno pravimo. Zato je bila zahteva matere v oglasu, da išče matematika ali fizika azijskega porekla, povsem upravičena, logična in racionalna. Če bi iskala inštruktorja za košarko, bi najbrž zahtevala črnca, za zemljepis in zgodovino belca. Kljub temu je bila obtožena sovražnega govora. Podobno kot kolumnist Žiga Turk, ki je zapisal: »Zakaj ne bi Afričani tudi hitreje mislili, če že hitro tečejo. Enkrat, ko bodo imeli dobre šole je mogoče tudi to.« Svet za odziv na sovražni govor ga je obtožil sovražnega govora, čeprav je Žiga Turk povedal obče znano: črnci so boljši tekači kot misleci. Tudi če ne bi bilo to dejstvo splošno znano (kot denimo, da so črnci boljši košarkarji kot belci), to nikakor ne bi mogel biti sovražni govor. Zanimiva in za svobodo govora nevarna pa je tudi naslednja obrazložitev sveta: „Umanjka zavedanje, da pri naslavljanju tovrstnih občutljivih vprašanj z jezikom ne smemo izražati, širiti, razpihovati, spodbujati ali opravičevati ideologij večvrednosti enih nad drugimi, rasizma, ksenofobije, etnocentrizma ter predsodkov in stereotipov, ki lahko vodijo v izključevanje, diskriminacijo ali celo nasilje.“ Kaj to pomeni? Da si sicer lahko marsikaj mislimo, vendar tega javno ne smemo izražati. Od tod do tega, da bodo posvečeni nadzorovali tudi naše misli, ni več daleč.

Svoboda govora je absolutna, je temeljna (človekova) pravica, da povemo, kaj mislimo, da brez strahu pred cenzuro in grožnjami z represijo izrazimo svoje mnenje. Če koga s tem užalimo ali prizadenemo, je to nujni del te svobode. In ta del želijo nekateri opredeliti. Objektivno ga ne morejo, to lahko storijo le po svoji podobi, le na podlagi tega, kar oni mislijo, da je sovražni govor. Svoboda govora, ta priborjena pravica zahodne civilizacije, pomeni, da lahko človek svobodno govori brez omejitev. Omejitve so lahko zgolj v njem samem, kar pa je individualno, omejitve pa nikakor ne smejo biti stvar oblasti, namreč, da bi država postavljala meje. Čim jih enkrat začne postavljati, lahko pademo pod teror ne samo cenzure, ampak tišine. Ne more biti zakona, kaj je sovražni govor, lahko je samo zakon, da imamo svobodo govora. Svoboda govora preneha obstajati v trenutku, ko z opredelitvami, kaj je sovražni govor, začnemo določati njene meje. In ravno to počne Svet za odziv na sovražni govor – skuša omejiti izražanje ljudi, podajanje mnenj. Ravno zato moramo braniti svobodo govora z vsemi razpoložljivimi sredstvi, sovražni govor, karkoli pač to pomeni, pa sprejeti kot stranski učinek pravice, ki je bila bistvenega pomena za napredek človeštva. Če tega ne moremo sprejeti, potem si te pravice, pravice svobode govora, ne zaslužimo, svobodo pa prepustimo v roke ljudi, da si politično korektnim in „in“ pojmom, kot je sovražni govor, manipulirajo z nami in nas nadzorujejo.