Aspirin poznate. No, vsaj večina od vas. Nikakor ne mislim delati reklame Bayerju, ampak ta trenutek mi je pač aspirin padel na pamet. Zelo znan je, prav tako njegovi zdravilni učinki, da marsikdo sploh ne prebere navodil za uporabo. Če bi, bi opazili, da ima aspirin številne stranske učinke – od razjede na prebavilih do vrtoglavice in zvonjenja v ušesih. Skratka, aspirin, sicer drugo ime za acetilsalicilno kislino, ima kljub svojim dokazano zdravilnim učinkom tudi stranske učinke. Toda nikomur ne pade na pamet, da bi aspirin zaradi manjšine, ki jim škodi, prepovedal. Dobrih stvari je preveč in odtehtajo negativne učinke. Enako je v odnosu med svobodo govora in sovražnim govorom. Sovražni govor, karkoli to pač pomeni (do zdaj nisem prebral niti ene dobre razlage, kaj sovražni govor je, da bi jo sprejel za svojo), je stranski učinek svobode govora.
Nedavno sem na družbenih omrežjih prek luže spremljal razgreto debato o kratkem oglasu. Nekako takole se je glasil: „Iščem študenta azijskega porekla, da bo hčer inštruiral matematiko in fiziko.“ Vsul se je plaz levičarskih aktivistov in raznih nevladnih organizacij, da je mati, ki je za svojo hčer iskala primernega inštruktorja, rasistična, da je bil njen oglas šolski primer sovražnega govora. Mati, imena se ne spomnim več, je ravnala povsem racionalno. Azijci so dokazano (vsaj kar zadeva razna tekmovanja in medcelinske teste) v povprečju boljši matematiki kot druge rase ali narodi, zato je povsem logično, da je iskala nekoga, ki bi njeno hčer v resnici naučil matematike in fizike, da je iskala nekoga, za katerega je kar največja verjetnost, da bo njeno hčer v resnici naučil matematike in fizike. Znano je, to kažejo številne raziskave, da imajo Azijci v povprečju malo večji inteligenčni kvocient (IQ) od prebivalcev zahodne civilizacije oziroma belcev. In Evropejci (skupaj s Severno Ameriko) imajo za 1 SD višji IQ kot prebivalci Bližnjega vzhoda in za 2 SD višji od prebivalcev pod Saharo oziroma črncev, kot jim običajno pravimo. Zato je bila zahteva matere v oglasu, da išče matematika ali fizika azijskega porekla, povsem upravičena, logična in racionalna. Če bi iskala inštruktorja za košarko, bi najbrž zahtevala črnca, za zemljepis in zgodovino belca. Kljub temu je bila obtožena sovražnega govora. Podobno kot kolumnist Žiga Turk, ki je zapisal: »Zakaj ne bi Afričani tudi hitreje mislili, če že hitro tečejo. Enkrat, ko bodo imeli dobre šole je mogoče tudi to.« Svet za odziv na sovražni govor ga je obtožil sovražnega govora, čeprav je Žiga Turk povedal obče znano: črnci so boljši tekači kot misleci. Tudi če ne bi bilo to dejstvo splošno znano (kot denimo, da so črnci boljši košarkarji kot belci), to nikakor ne bi mogel biti sovražni govor. Zanimiva in za svobodo govora nevarna pa je tudi naslednja obrazložitev sveta: „Umanjka zavedanje, da pri naslavljanju tovrstnih občutljivih vprašanj z jezikom ne smemo izražati, širiti, razpihovati, spodbujati ali opravičevati ideologij večvrednosti enih nad drugimi, rasizma, ksenofobije, etnocentrizma ter predsodkov in stereotipov, ki lahko vodijo v izključevanje, diskriminacijo ali celo nasilje.“ Kaj to pomeni? Da si sicer lahko marsikaj mislimo, vendar tega javno ne smemo izražati. Od tod do tega, da bodo posvečeni nadzorovali tudi naše misli, ni več daleč.
Svoboda govora je absolutna, je temeljna (človekova) pravica, da povemo, kaj mislimo, da brez strahu pred cenzuro in grožnjami z represijo izrazimo svoje mnenje. Če koga s tem užalimo ali prizadenemo, je to nujni del te svobode. In ta del želijo nekateri opredeliti. Objektivno ga ne morejo, to lahko storijo le po svoji podobi, le na podlagi tega, kar oni mislijo, da je sovražni govor. Svoboda govora, ta priborjena pravica zahodne civilizacije, pomeni, da lahko človek svobodno govori brez omejitev. Omejitve so lahko zgolj v njem samem, kar pa je individualno, omejitve pa nikakor ne smejo biti stvar oblasti, namreč, da bi država postavljala meje. Čim jih enkrat začne postavljati, lahko pademo pod teror ne samo cenzure, ampak tišine. Ne more biti zakona, kaj je sovražni govor, lahko je samo zakon, da imamo svobodo govora. Svoboda govora preneha obstajati v trenutku, ko z opredelitvami, kaj je sovražni govor, začnemo določati njene meje. In ravno to počne Svet za odziv na sovražni govor – skuša omejiti izražanje ljudi, podajanje mnenj. Ravno zato moramo braniti svobodo govora z vsemi razpoložljivimi sredstvi, sovražni govor, karkoli pač to pomeni, pa sprejeti kot stranski učinek pravice, ki je bila bistvenega pomena za napredek človeštva. Če tega ne moremo sprejeti, potem si te pravice, pravice svobode govora, ne zaslužimo, svobodo pa prepustimo v roke ljudi, da si politično korektnim in „in“ pojmom, kot je sovražni govor, manipulirajo z nami in nas nadzorujejo.
Kavarna Hayek 
No, čisto tako pa ni. Izražanje mnenj ali dejstev seveda ni sovražni govor. Toda če nekdo javno poziva na umor skupine ljudi (naroda, rase ipd), potem to je sovražni govor. Izrečena beseda lahko ima vpliv na ljudi, posebno če to izreče javna oseba, na primer politik. Zaradi hujskaškega govora se lahko pričnejo dogajati pogromi. Presoja ali gre za sovražni govor ali ne pa je strokovno pravno vprašanje in se ga ne da opredeliti s preprostim pravilom, ki bi veljalo v vseh okoliščinah. Zaradi tega je možna zloraba pojma sovražni govor, kot je pač na splošno možna zloraba prava.
Všeč mi jeVšeč mi je
Takoj, ko tako nejasno definiraš sovražni govor, kot si ga definiral ti, si uvedel verbalni delikt. Lastnost tega slavnega 133. člena o verbalnem deliktu je bilo ravno to – da se je lahko zelo raztegljivo interpretiral.
Zakon, ki kaznuje neposredno in očitno pozivanje k nasilju proti komur koli – že imamo in je popolnoma dovolj.
Vse ostalo k sreči tudi na evropskem sodišču pade.
Všeč mi jeVšeč mi je
Glede svobode govora ste v zablodi vsaj v Sloveniji.
Tukaj vam levaki vseh sort povedo kaj je sovražni govor,sovražni govor je,če jih razgaljate,kritizirate,vlečete na dan njihove zločine in bog nedaj opominjate na porazne posledice multi kultija in titove osebnosti in njegovih pridobitev..
Ali poomače v Sloveniji je popolna svoboda govora-ampak ,tistega ,ki gsa dovolijo lvaki,vse ostalo je prepovedano.
Všeč mi jeVšeč mi je
Točno tako !!!
Všeč mi jeVšeč mi je
Ne, mati, ki je za otroka iskala inštruktorja azijskega porekla, ni ravnala racionalno. Največjo verjetnost, da bi našla dobrega ali najboljšega možnega matematika, bi dosegla tako, da bi iskala med dobrimi matematiki, ne med pripadniki ene rase. Zakaj bi racionalen človek iskal po rasi, če lahko od konkretnega človeka zahteva konkretna dokazila o kompetencah na konkretnem področju in potem izbere dejansko najboljšega?
Povprečnega človeka v naravi ni, povprečje je samo abstrakten matematični koncept. No, če bi mati takšne osnove poznala, verjetno inštruktorja sploh ne bi potrebovala, ker bi lahko otroka naučila stvar ali dve o matematiki. Tako pa slabo kaže – glede tega, da bi otroka sama kaj naučila, in glede tega, da bi izbrala karseda dobrega inštruktorja.
Všeč mi jeVšeč mi je
Morda zato, ker prihrani na času, ker se izbira precej skrči. Izkaže se, da je preveč izbire lahko bolj stresno in večji problem za človeka kot malo izbire.
Všeč mi jeVšeč mi je
Najbolj prihrani na času, če se ne ukvarja z irelevantnimi stvarmi (kot je rasa), ampak se osredotoči samo na znanje matematike, kar dejansko potrebuje. Izkaže se, da je filtriranje na podlagi lastnosti žnj, ki rahlo kolerira z lastnostjo x, ko dejansko iščeš nekoga z lastnostjo x, izjemno neumno. Filtriraj po x, saj ni nič težje kot fitriranje po žnj.
Filtiranje po žnj bi imelo smisel, če ne bi bilo načina preverjanja x. Ah, ko bi le imeli na svetu neke vrste listine, ki dokazujejo znanje matematike.
Všeč mi jeVšeč mi je
Ali sploh sam veš, kaj si hotel napisati?
Všeč mi jeVšeč mi je
Absolutno. Da pogledati oceno znanja matematike na enem ali dveh spričevalih (ki ti jih zainteresirani za inštruiranje seveda pokažejo) ni nič bolj stresno in večji problem kot pogledati barvo kože ali obliko oči. Pa še veliko bolj “kolerira” s tistim, kar dejansko potrebuješ.
Všeč mi jeVšeč mi je
Še sam ne veš, kaj si napisal, zato pa kar nekaj zmedeno pišeš. Pogledati v spričevalo? Kje si pa v oglasih videl – imel sem same petke, inštruiram matematiko?
Čeprav ti ni všeč, je dokazano, da so azijci najboljši na testih, belci vmes, črnci najslabši. Torej je smiselno iskati med Azijci.
Logika ti je precej tuja.
Všeč mi jeVšeč mi je
Inštruktor ima neka dokazila, da ima določena znanja (lahko ti npr. pokaže svoje spričevalo). A misliš, da ti inštruktor ne bo ponudil nekega dokazila o svojem znanju na zahtevanem področju, če kot potencialna stranka to zahtevaš? Ker ni v oglasu vsega zapisal? A? Da ne govorimo o tem, da je v tem primeru mati iskala inštruktorja (in postavljala pogoje) in ne obratno …
Da “mi ni všeč, da so Azijci najboljši na testih”, je čisto podtikanje. Da so Azijci v povprečju najboljši na testih, sploh ni sporno. Ampak vsak, ki mu logika ni tuja, ve, da je precej neumno za inštruktorja matematike izbrati Azijca, ki je morda slučajno v matematiki zanič, ker je pač na podlagi njegove rase bilo 3 % bolj verjetno, da je v matematiki boljši od povprečnega belca. Kar se ti mimogrede zgodi, če ti je rasa pomemben kriterij.
V nobeni konkretni situaciji namreč ne boš imel pred sabo povprečnih predstavnikov svojih ras, ampak posameznike, ki so znotraj svoje rase na zelo različnih koncih po sposobnostih. Rasa bi bila smiseln kriterij, če bi bilo res težko ali nemogoče drugače ugotoviti znanje nekega posameznika. Ker ni ravno blazno težko ali stresno posameznika vprašati za dejanska dokazila o znanju (ali to postaviti za prvi pogoj), je pa zgolj smešen. In nikakor racionalen.
Kaj, a bomo še zanikali, da spričevala, nagrade s tekmovanj itd. ponavadi povedo več o posameznikovem znanju matematike kot njegova rasa? A bomo zanikali, da jih je zelo enostavno zahtevati in pogledati? Ali kje je problem?
Všeč mi jeVšeč mi je
Izmikaš se bistvu. Poskušaš nas prepričati, da je mati naredila strateško napako, ko je iskala Azijca. Jaz pa sem ti enostavno dokazal, da ima mati še kako prav – saj so dokazane korelacije med rezultati in raso in Azijci se tu najbolje odrežejo.
Torej ti praviš, da je isto, če iščem v bazenu, kjer je 50% dobrih, kot, če iščem v bazenu, kjer je le 10% dobrih.
Po tvoje bi morala stranka narediti enako število klicev pri črncih, belcih in azijcih, samo zato, da boš ti zadovoljen – in vsakega povprašati po spričevalu.
Logika ti ne dela, na vsak način pa hočeš uveljavljati svoj prav. Naj uganem. V šoli nisi maral matematike – kaj je to verjetnostni račun, pa kombinatorika in podobno, ti tudi ni jasno.
Pa zate je verjetnost, da boš na lotu zadel štirico enaka kot, da boš zadel sedmico. Ali, da je enako verjetno, da boš zadel na ruleti, če boš stavil na črno ali rdečo, ali, če boš stavil na konkretne številke.
Povprečje tukaj ne igra nobene veze. Zgolj statistika in verjetnost.
Ti pa flancaš in sam sebe smešiš.
Všeč mi jeVšeč mi je
Seveda je naredila strateško napako, ko je namesto dobrega matematika iskala Azijca, ko je pa želela dobrega matematika. Okoli riti v žep (pa potencialno še mimo).
Ne, NE PRAVIM, da je isto, če iščeš v bazenu, kjer je 50 % dobrih, kot če iščeš v bazenu, kjer je le 10 % dobrih. Pravim, da je v bazenu tistih, ki imajo dokazila o dobrem znanju matematike, še več dobrih matematikov kot v bazenu Azijcev, zato se veliko bolj splača iskati v tem bazenu. Ker je mati sama oddala oglas s pogoji (kakšni naj jo sploh kontaktirajo), ji ne bi bilo treba opraviti niti enega samega dodatnega telefonskega klica, če bi za pogoj postavila določena dokazila o znanju matematike namesto rase.
Ko je treba ugibat, je treba ugibat. Ko je treba posploševat, je treba posploševat. Ko ni treba nič od tega, je pa oboje nespametno.
Všeč mi jeVšeč mi je
Točno to praviš, kar sem napisal. Le, da ne znaš logično razmišljati – in ko sem ti pokazal, kakšne neumnosti pišeš, se vlečeš ven.
Dejstvo je, da je med Azijci po testih največ dobrih, zato je smiselno si skrajšati čas in olajšati delo in iskati prvotno med Azijci. Kot je bolj smiselno iskati tisto, kar iščeš, tam, kjer je več verjetnosti, da boš našel, kot tam, kjer je manj.
Vse ostalo so tvoja nakladanja, saj si si kar izmislil razmere, ki jih ne poznaš.
Všeč mi jeVšeč mi je
Ne, ne pravim. Ti ne znaš logično razmišljati, zato mi moraš podtikati in lagati, da pravim nekaj, česar dejansko ne pravim. Tisočič, dejstva:
– med skupino “Azijci” je več dobrih matematikov kot med skupino “belci”,
– med skupino “diplomirani matematiki” je več dobrih matematikov kot med skupino “Azijci”.
Namesto oglasa “iščem Azijca” objaviš oglas “iščem diplomiranega matematika” in voila – imaš višjo verjetnost da najdeš dobrega matematika. Brez dodatnega dela.
Všeč mi jeVšeč mi je
Nasprotno, ti ne znaš logično razmišljati, pa se vlečeš ven in potem isto očitaš meni.
In to ves čas dokazuješ. Ne znaš povezati teh dveh dejstev – skupina Azijcev je podmnožica diplomiranih oziroma študentov. Ženska je namreč iskala študenta – iz konteksta pa je jasno, da išče tudi matematika – ne pa kakšnega družboslovca.
Torej logično ne znaš razmišljati ti.
Všeč mi jeVšeč mi je
Teh dveh dejstev nisem povezal zavoljo jasnosti, ker mi že zdaj težko slediš oz. sploh ne slediš. Za moj argument je to namreč popolnoma irelevantno, ti se pač na to obešaš, ker ti drugega ne preostane.
Tudi če so s študenti mišljeni študentje matematike in tudi če so Azijci v tem primeru podmnožica študentov matematike, znotraj množice študentov matematike še vedno obstajajo podmnožice z višjim deležem dobrih matematikov od podmnožice Azijcev. To je npr. podmnožica “študentje matematike s povprečno oceno 9,5 ali več” ali kakšna podobna podmnožica, ki dejansko temelji na individualni sposobnosti (in dokazila o tem niso nič težje dobavljiva od dokazil o študentskem statusu).
Ne glede na to, ali so Azijci mišljeni kot podmnožica študentov matematike ali množica, neodvisna od študentov matematike, v vsakem primeru obstajajo množice in podmnožice z višjim deležem dobrih matematikov od množice/podmnožice “Azijci” (in njihove predstavnike je zelo enostavno najti).
Všeč mi jeVšeč mi je
Ne. Ti nisi povezal, ker nimaš prav. Poskusil si kontrirati, pa ti ni ratalo, ker sem ti vse tvoje kontriranje uspešno sesul – z logičnim razmišljanjen, česar ti nisi sposoben.
V resnici se vlečeš ven. In spet ti logika ne deluje.
Seveda lahko narediš večjo podmnožico dobrih matematikov (v absolutnih številkah), če vključiš vse rase, ampak, procentualno pa znotraj te večje skupine manj.
Torej se še vedno izplača omejiti na Azijce.
Pa vidi se, da nikoli nisi bil dovolj pameten, da bi kogar koli inštruiral, ker v praksi nihče ne povprašuje po uradnih papirjih.
Torej je iz praktičnega vidika čisto racionalno iskati med Azijci.
Všeč mi jeVšeč mi je
“Seveda lahko narediš večjo podmnožico dobrih matematikov (v absolutnih številkah), če vključiš vse rase, ampak, procentualno pa znotraj te večje skupine manj.”
Skupino se da zmanjšat s kriteriji, ki imajo z znanjem matematike večjo korelacijo kot “azijskost”. Med študenti matematike s povprečno oceno 9.5 bo _tudi procentualno_ več dobrih matematikov kot med študenti matematike azijskega porekla. In enostavno bi bilo izbrati ta kriterij namesto rase.
Ker takih osnov ne razumeš, moram zadeve ohraniti karseda enostavne in karseda kratke.
In me popolnoma nič ne zanima, kako iskalci inštrukcij ponavadi izbirajo. Pišem o tem, kaj je racionalno in pametno, ne o tem, kaj je popularno (sploh med tistimi, ki pogosto sami niso “dovolj pametni, da bi inštruirali” in morajo zato najeti nekoga drugega).
Všeč mi jeVšeč mi je
Torej priznavaš, da je med Azijci največ dobrih v matematiki. Torej ti le zaslepljenost, in trma ne dovolita, da bi priznal, da je iz praktičnih razlogov smiselno iskati med Azijci.
Ker takih osnov ne razumeš, moram zadeve ohraniti kar se da enostavne in kar se da kratke. (mimogrede sem še opazil, da imaš težave s pismenostjo)
Seveda te ne zanima realnost pri iskanju inštrukcij, ker potem se tvoje flance čisto sesujejo. V svojem fanatizmu si hotel pokazati, nekaj, kar ti ni uspelo. Dokazati, da je nesmiselno iskati glede na raso. Konec koncev je ta kriterij dovolj dober.
Morda te tudi boli, da te ni nihče hotel za inštruktorja.
In če se že gremo tvojo igrico naprej – najmanjši problem je ponarediti spričevalo, če je mama tako sitna, da zahteva ta papir. V praksi bi verjetno prej naletela na takega, kot na dobrega inštruktorja, kajti dober inštruktor lahko dobro zasluži tudi brez te sitne mame.
Zdaj boš rekel, da je čisto enostavno iti na fakulteto in preveriti konkretnega študenta – in pokazal, da si univerzo videl le od zunaj.
Všeč mi jeVšeč mi je
“Ker takih osnov ne razumeš, moram zadeve ohraniti kar se da enostavne in kar se da kratke. (mimogrede sem še opazil, da imaš težave s pismenostjo)”
Bi bilo zate bolje, da bi mimogrede še kdaj odprl SSKJ. Tako pa to tvoje “opažanje” temelji zgolj na tvojem pomanjkljivem znanju jezika:
http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=karseda&hs=1
Svoje druge trditve tudi tako slabo preverjaš?
Ves čas poudarjam zgolj to, da je boljših kriterijev od rase kar nekaj. Tako je, dokumenti niso popolni in jih je seveda možno ponarediti. Koliko ljudi pa bo šlo ponarejati dokumente? Več kot je slabih matematikov med Azijci? Eno je kriterij, mimo katerega lahko neprimerni kandidati pridejo z aktivno goljufijo, drugo pa tako slab kriterij, da neprimernim kandidatom še goljufati ni treba, da bi prišli skozi. In nekaterim norčkom se očitno zdi bolje postavljati kriterije druge vrste.
Všeč mi jeVšeč mi je
“In če se že gremo tvojo igrico naprej – najmanjši problem je ponarediti spričevalo, če je mama tako sitna, da zahteva ta papir. V praksi bi verjetno prej naletela na takega, kot na dobrega inštruktorja, kajti dober inštruktor lahko dobro zasluži tudi brez te sitne mame.”
Seveda. Ker dober inštruktor je največkrat tisti, ki ob prvem zahtevanem dokazilu delodajalca označi za sitnega in pobegne.
Všeč mi jeVšeč mi je
Špilferderber, ujameš se na vsako past, ki ti jo nastavim – in hkrati kažeš, kakšen fanatik si. Zdaj pa odkrij, kje sem naredil napako – načrtno seveda.
Ti si ves čas nakldal, kako je neumen kriterij izbire Azijca. Zdaj se pa vlečeš ven. In istočasno delaš budalo iz sebe.
In ker mi ne moreš parirati. In to samo zato, ker nimaš kontra argumentov.
Do sedaj še nisi dal nobene konkretne številke, ki bi potrjevala, da je nesmiselno postaviti kriterij, da mora biti Azijec. Tvoj kriterij bi namreč držal, če bi bile razlike med rasami majhne, so pa precejšnje.
Pa kažeš svojo neizobraženost, ker govoriš o inštrukcijah kot nekaterih, ki iščejo službo. Ne. Pri inštrukcijah gre običajno zgolj za dodaten zaslužek študenta. Tudi v tem primeru je šlo tako.
Še zdaj nisi dokazal, da je kriterij izbire Azijca slab.
Všeč mi jeVšeč mi je
“Tvoj kriterij bi namreč držal, če bi bile razlike med rasami majhne, so pa precejšnje.”
Iz članka (poudarek moj):
“Znano je, to kažejo številne raziskave, da imajo Azijci v povprečju _malo_ večji inteligenčni kvocient (IQ) od prebivalcev zahodne civilizacije oziroma belcev”
(kriterij “Azijec” izloča belce, razlika med tema rasama je majhna)
Všeč mi jeVšeč mi je
“Pa kažeš svojo neizobraženost, ker govoriš o inštrukcijah kot nekaterih, ki iščejo službo. Ne. Pri inštrukcijah gre običajno zgolj za dodaten zaslužek študenta. Tudi v tem primeru je šlo tako.”
Če je naročnik storitve postavil pogoje, s kom bo sodeloval (tudi iskalka inštruktorja v tem primeru jih je), in če ponudnika storitve to delo zanima, bo slednji poskusil dokazati, da pogoje izpolnjuje. Pa je popolnoma vseeno, ali gre za redno službo in primarni zaslužek ali za občasno delo in dodatni zaslužek. Če kandidata delo zanima, ga pač zanima (in mu papirja, ki ga ima, ne bo težko pokazati). Pa lahko obračaš kakor želiš.
Všeč mi jeVšeč mi je
Če se hočeš smešiti, se smeši še naprej. Osmešil si samega sebe. Zgolj izraz “malo” empirično ne pove nič. To bi še posebej, moralo veljati zate, če trmasto vztrajaš pri svojem.
Pokaži številke. Aja, ne moreš jih, ker jih nimaš.
Nakladaj kolikor hočeš, realnost ni na tvoji strani. Ena sitna stranka manj za dobrega inštruktorja ne pomeni nič.
Ali nimaš pojma, kako deluje trg inštrukcij ali pa nočeš priznat zmote. Z vsakim svojim postom se smešiš.
Všeč mi jeVšeč mi je
Iskanje inštruktorja za tiste, ki imajo pojma, kako deluje trg inštrukcij:
1. izločiš 94 % populacije neazijcev (če si iz ZDA kot verjetno mati, če si iz Slovenije, še več) zaradi rahle korelacije med raso in znanjem matematike,
2. žanješ hvalo slovenskih blogerjev za svoje odlične filtre in racionalnost,
3. moliš pravljičnim bitjem, da kakšen izmed teh 6 % stanuje dovolj blizu tebe in da ga bo zanimala tvoja ponudba (navsezadnje ena stranka manj za dobrega inštruktorja ne pomeni nič),
4. se razjočeš, ker zelo verjetno inštruktorja še vedno nimaš.
Všeč mi jeVšeč mi je
Vidim, da še nisi prebolel tega, da nisi nikogar prepričal.
Všeč mi jeVšeč mi je
Pingback: Svoboda govora: Robert Waltl vs. Bernard Brščič | Kavarna Hayek
Pingback: Pravica do bojkota (volitev) ali esenca demokracije | Kavarna Hayek