Značke
Barbara Rajgelj, Društvo novinarjev Slovenije, gender theory, gospodarstvo, levičarski aktivisti, matematika, minimalna plača, teorija spola, Toni Jurjec
Zadnjič sem po naključju naletel na tvit pravnice Barbare Rajgelj, sicer pa znane aktivistka za pravice LGBT in predavateljice na FDV. Objavila je fotografijo rešitve matematične naloge, ki se je glasila: »Mihec je star 4 leta. Njegov očka je devetkrat starejši. Koliko je star očka?« Otrok jo je rešil »4 x 9 = 36« in dal odgovor: »Očka je star 36 let.« Toda namesto treh točk je dobil dve. Učiteljica je popravila račun na »9 x 4 = 36«. Rajgeljeva je komentirala: »Tlačenje možganov v pokrovček od flomastra. ´Ker so taka navodila..´« Večina komentatorjev spodaj ji je dala prav.
Na prvi pogled bi človek rekel, da ima Rajgljeva res prav. Prej bi namreč pričakovali, da se bo zgražala nad besedilom uporabne naloge, češ da je poimenovanje »očka« z »očkom« homofobno in da bi se moral tisti del naloge glasiti: »Njegov starš št. 1 je devetkrat starejši.« Ampak šalo na stran, čeprav bi o teoriji spolov (gender theory) in vseh njenih neumnostih, ki jih prinaša z idejo o dveh spolih kot družbenem konstruktu, lahko razpravljali. Pri matematiki, ki je eksaktna znanost, pa ne moremo (čeprav se denimo Toni Jurjec s tem ne bi povsem strinjal).
Ker gre za besedilno nalogo, kjer je natančno napisano, koliko je star Mihec in kolikokrat je od njega starejši očka, ne more biti nobenega dvoma: pravilen odgovor je lahko samo 9 x 4 = 36, ne pa 4 x 9 = 36. Če učiteljica (ali kdorkoli je že sestavljal to uporabno nalogo) ne bi mislila, da je račun pomemben, bi zahtevala samo pravilen odgovor, ne pa tudi računa, kako je učenec prišel do pravilnega rezultata (zmnožka). Ampak poenostavimo račun: 4 + 4 + 4 + 4 + 4 + 4 + 4 + 4 + 4. Kako bi ga napisali kot množenje? 4 x 9 ali 9 x 4? Pravilno bi bilo 9 x 4 (pogovorno: devetkrat po štiri leta), kajti če bi napisali 4 x 9 (pogovorno: štirikrat po devet let), bi to pomenilo 9 + 9 + 9 + 9.
Torej ne gre za »navodila«, ampak »pravila«. Je namreč razlika med množencem in množiteljem, čeprav nekateri pravijo, da je danes popolnoma vseeno, kako se zapiše tak račun. To trdijo celo profesorji matematike. Toda pomislimo samo, da bi bila uporabna naloga drugače sestavljena, se pravi v obratni smeri in bi se glasila: »Imamo račun 9 x 4 = 36. Zmnožek (rezultat) pove, koliko je star očka. Vprašanje se glasi: Kolikokrat je očka starejši od Mihca in koliko je star Mihec?«
Družboslovci bi seveda trdili, da sta odgovora možna dva: ali je Mihec star 4 leta in da je očka devetkrat starejši od njega ali pa je Mihec star devet let in je očka štirikrat starejši od Mihca. Najbrž imajo celo prav, toda za matematike pa bi bil odgovor samo eden in na dlani: Mihec je star štiri leta, očka je devetkrat starejši od Mihca. Ve se, kaj je množenec in kaj je množitelj. No, vsaj mene so tako učili. Zdaj samo čakam, da se bo kdo od levičarskih aktivistov oglasil in oznanil, da so taka matematična pravila družbeni konstrukt, ostanek nekega drugega časa, mogoče celo reakcionarna, klero-fašistična, in da je popolnoma vseeno, ali je pri računu prva številka 4 ali 9.
No, poskusite to pri računalnikih. Poskusite namesto elektronskega naslova janez.novak@comp.si, napisati comp.si@janez.novak. Po logiki družboslovcev bi moral naslovnik elektronsko pošto prejeti v obeh primerih. Pa bi jo res? Ne gre samo za ta primer, ki mogoče ni najboljši (na načelni ravni je), toda gre za pravila, za logiko in njeno zaporedje, da veš, kaj je kaj. Če temu ne bi bilo tako in bi v nekem programu nekdo zapisal 4 x 9 namesto 9 x 4, bi strmoglavila letala, televizorji ne bi delovali, iPhoni bi crkavali, dušebrižniki pa bi bentili nad neoliberalnimi kapitalisti (vse to so proizvodi kapitalizma), da niso natančni.
In potem se čudimo, da državo jemlje vrag. Ker se politiki, ki razmišljajo družboslovno, ne držijo nekaterih osnovnih pravil ekonomije: zapraviš lahko samo toliko, kot imaš; minimalna plača povečuje brezposelnost in revščino; blaginjo državljanov dviguje samo gospodarska rast, ne pa davki; birokratsko vmešavanje na trg s subvencijami je škodljivo; socializem v ekonomiji dokazano ne deluje; itn. Še bi lahko naštevali, pa ne bi pomagalo.
V matematiki velja, da faktorja, torej množenca in množitelja, lahko poljubno zamenjaš. A to storiš s ciljem rešitve enačbe ali že ob njeni nastavitvi je povsem vseeno. Seveda pa ni vseeno ali več porabiš kot zaslužiš ali pa več zaslužiš kot porabiš, a pri tem gre za povsem drugo računsko operacijo.
Všeč mi jeVšeč mi je
Glede na to, da v matematiki za skalarje velja zakon o zamenjavi, pa, da je to bolj jezikovne narave, kot pa matematične – bi morala učiteljica to vsekakor bolj utemeljiti.
Tukaj je bolj vprašanje, kako jih je učila in zakaj misli, da je v konkretnem primeru vrstni red pomemben.
Všeč mi jeVšeč mi je
Pri računalnikih se pa lahko pozna razlika tudi pri operacijah, kjer sta faktorja zamenljiva, kot je množenje – največkrat na hitrosti.
Všeč mi jeVšeč mi je
Škoda da otrok ni napisal:
36 = 4*9
Potem bi pa res bil velik halo. Kako to da je otrok prišel do rezultata pred množenjem…
Všeč mi jeVšeč mi je
“Če temu ne bi bilo tako in bi v nekem programu nekdo zapisal 4 x 9 namesto 9 x 4, bi strmoglavila letala, televizorji ne bi delovali, iPhoni bi crkavali,…”
Zakaj? Ne ga no lomiti.
Poleg tega:
množenec (Mihec, 4) x množitelj (9): 4 x 9 je pravilen zapis sicer komutativne operacije. Učiteljica je popravila (torej pokvarila) pravilen zapis.
Še en link za dobro voljo:
http://www.crewtonramoneshouseofmath.com/multiplicand-and-multiplier.html
Všeč mi jeVšeč mi je
Pri skalarjih to že velja. Problem nastane pri matrikah. Je pa seveda odvisno, kakšen postopek množenja uporablja računalnik. Pri nekaterih je seveda pomemben vrstni red – zaradi hitrosti.
Všeč mi jeVšeč mi je
Glede matrik imaš seveda prav, kar pa praviš glede množenja na računalnikih je pa popolen nesmisel. Nihče, ki hoče napisat performančno assembler kodo (npr pisanje compilerja) ne bo uporabljal množenja, ampak operacije ki so mnogo hitrejše in dajo isti rezultat (npr namesto a*2 bo uporabil a << 1), če pa ne uporabljaš assemblerja je pa popolnoma vseeno ali napišeš a*2 ali pa 2*a, ker bo strojna koda, katero bo naredil compiler popolnoma ista.
Všeč mi jeVšeč mi je
Gledam katera podjetaj bodoletos v Sloveniji zaposlovala in koga.
Za politologe ne bo mest, torej jih bodo zaposlili v državni upravi.
Ali potem lahko pričakujemo izhod iz krize’
Všeč mi jeVšeč mi je
Z vidika fizike, ki uporablja matematiko kot osnovno orodje, v zapisu manjkajo enote. Veličina čas ima enoto, zato je pravilno: 9 x 4leta = 36 let. In je prav vseeno ali je zapis 4leta x 9 = 36let.
Spet se je pokazala stara modrost: “Teorija brez prakse je kot kolo brez akse!” za 100% teoretike naj še zapišem: “Tako kolo nikamor ne pelje.”
Všeč mi jeVšeč mi je
Avtor seveda govori nesmisle. Dana naloga je sestavljena iz dveh delov – predstaviti tekstualno nalogo kot matematični zapis in rešitev tega zapisa. Ko je problem zapisan kot 4*9 pa imamo opravka z matematiko, kjer pri množenju števil velja zakon komutativnosti in si ne znam predstavljati, kako bi učiteljjica zagovarjala svojo oceno, če bi učenec rekel, da je želel pokazati, da ve, da je množenje komutativna operacija. Avtor naj si v prihodnje zapomni, da namen matematike ni isti kot namen njegovega bloga – pranje možganov.
Všeč mi jeVšeč mi je