Elon Musk je pred predsedniškimi volitvami na družbenem omrežju Twitter objavil malce šifrirano, a nedvoumno sporočilo: »Vzemi rdečo tabletko.« Citat je sicer vzet iz filma Matrica, kjer rdeča (barva republikancev) tabletka omogoča odkrivanje resnice in razkrivanje manipulacij, modra tabletka (barva demokratov) pa omogoča sladke sanje. Povedano drugače: rdeča tabletka pomeni svobodomiseln odnos in prebujenje iz življenja nevednosti, lenobe in laži.

A Musk, katerega podjetje je na borzi vredno bilijon ameriških dolarjev, zdaj pa bo za 44 milijard kupil Twitter, je daleč od tega, da bi bil konservativec, čeprav je s spretnim in diskretnim zapisom podprl Donalda Trumpa. (Takrat se je na Twitterju z odobravanjem oglasila tudi Ivanka Trump, kar je tako razjezilo transspolno režiserko Matrice Lilly Wachowski, da je zapisala »J**ita se oba.«) Pravzaprav čudi, da zdaj prevladujoči mediji pišejo, da gre za sovražni prevzem družbenega omrežja, ker se je multimiljarder večkrat »izkazal« s progresivnimi stališči: verjame denimo v antropogene podnebne spremembe in zagovarja univerzalni temeljni dohodek (UTD). Toda težko bi rekli, da je levičar. Večkrat je daroval denar tako demokratom kot republikancem, napadel je tako Trumpa kot Bidna, našel je lepe in grde besede za sindikate, kritiziral je homofobe, hkrati ostro napadal teorijo spolov. A pri nečem je izvršni direktor Tesle in SpaceX ostal dosleden – spoštovanju človekovih svoboščin, med katerimi je svoboda govora na prvem mestu.

Omrežje Twitter je na predsedniških volitvah 2016, ko je zmagal Donald Trump, odigralo eno ključnih vlog. Od takrat naprej so levičarji pritiskali na ustanovitelja Jacka Dorseya, naj bolj poskrbi, da Twitter ne bo širil sovražnosti (Musk je podpiral Dorseya kot izvršnega direktorja). »Boj« proti tako imenovanemu sovražnemu govoru (vse kar ni v skladu s progresivnimi pogledi na svet) se je začel že v času, ko je bil Dorsey še izvršni direktor, neslutene razsežnosti pa je dobil, ko je Dorseya upravni odbor zamenjal z Paragom Agrawalom. Danes je Twitter blokira ali ti ukine račun, če se samo izraziš, da si proti LGBT, nasprotuješ uradnim razlagam podnebnih sprememb, meniš, da so bile predsedniške volitve v ZDA goljufija. Elon Musk zdaj obljublja, da bo družbeno omrežje (ki v ZDA ni največje, je pa najbolj vplivno) prepovedalo samo vsebino, ki je prepovedana tudi z zakonom, nikakor pa presoje (kaj je primerno in kaj ne) pod njegovim lastništvom ne bo več prepuščal postavljenim samovoljnim cenzorjem korporacije, med katerimi je na prvem mestu (vrhovna cenzorica) Vijaya Gadde, ki jo levičarji kujejo v zvezde. Kar je nekatere zelo zaskrbelo in so v hipu pozabili, kar so še pred meseci sporočali konservativnim uporabnikom: »Če vam kaj na Twitterju ni všeč, pojdite stran na druge platforme.«

New York Times je zapisal, da bi utegnil Musk »motiti kulturo Twitterja« in »ukiniti leta dela, ki so ga zaposleni vložili v čiščenje sovražnosti«. Oglasili so se tudi podnebni aktivisti, ki so do zdaj dosegli, da je družbeno omrežje odstranjevalo vsebine, ki dvomijo, da podnebne spremembe povzroča človek. »Muskovi pogledi na svobodo govora utegnejo uničiti skupnosti, v katere so vložili veliko truda in časa,« so zapisali. Skratka, »liberalce« skrbi, da bo Musk pustil na Twitterju preveč svobode. Menijo, da je neodgovorno, da so na družbenem omrežju tudi vsebine, ki so sicer zakonsko dovoljene, a za progresivne poglede neprimerne. »Če ljudje želijo manj svobode govora, bodo prosili vlado, naj sprejme zakone v ta namen,« meni Musk in dodaja: »Preseganje zakona je v nasprotju z voljo ljudi.« Zato se napadi na megamiljarderja zadnje dni kar vrstijo. »Upam, da tudi moji najhujši kritiki ostanejo na Twitterju, saj to pomeni svobodo govora,« jim odgovarja Musk.

Nekateri menijo, da Musku, ki se druži samo s pomembneži iz kategorije A, ne bo uspelo narediti Twitter bolj svoboden, češ da to ne more biti odvisno od dobre volje enega milijarderja in da je sistem cenzure znotraj družbenega omrežja preveč stabilen in razvejan. Toda spomnimo: 50-letnemu južnoafriško-kanadsko-ameriškemu poslovnežu je do zdaj (kljub posmehu) uspevalo vse. Ko je dal na trg Teslo, so se mu vsi izvršni direktorji velikih avtomobilskih korporacij smejali,  da bo klavrno propadel. Danes Tesla ne samo da služi denar, ampak je podjetje na borzi vredno 1 bilijon dolarjev. Ko je Musk med konferenco pri NASI pred izkušenimi inženirji napovedal, da bo zasnoval lansirne naprave, ki se bodo lahko samodejno vrnile na Zemljo, da bi jih ponovno uporabili, so se od smeha držali za trebuh. Pet let pozneje so inženirji SpaceX sprejeli izziv in od takrat je zanesljivost strojev, ki jih je zasnovalo njegovo podjetje, taka, da mu NASA zaupa storitev Mednarodne vesoljske postaje v opremi in delovni sili.

Če se je Musk res namenil, da na Twitter vrne svobodo govora, bo to storil. S sedanjimi zaposlenimi ali brez njih. Podjetje, ki ima več kot 5.000 zaposlenih, je leta gradilo progresivno korporativno kulturo. Zdaj kaže, da je temu konec. Pod Muskovim vodstvom nikomur ne bodo več zaprli računa, če bo dvomil v cepivo proti Covidu; če bo pisal o prenosnem računalniku Hunterja Bidna; če bo trdil, da je histerija s podnebnimi spremembami, prevara; če bo dvomil v poštenost predsedniških volitev; če se bo posmehoval ljudem, ki trdijo, da obstaja več kot 100 spolov; če bo proti splavu; in tako naprej. Musk je jasno povedal: »Politike platforme družbenih medijev so dobre, če je najbolj skrajnih 10  odstotkov na levi in ​​desni enako nezadovoljnih.« Pod vrhovnim moderatorstvem Gaddejeve na Twitterju so bili zdaj nezadovoljni samo na desni.

Kakšno željo že ima Musk? »Upam, da tudi moji najhujši kritiki ostanejo na Twitterju, saj to pomeni svobodo govora.« Ja, brez dvoma, Musk razume svobodo govora v njenem izvornem pomenu besede in brez omejevanja.

Preberete tudi lahko:

Pred 70 leti komunisti ukinili prvo povojno katoliško glasilo Oznanilo, danes prihajajoča leva vladna koalicija pri grožnjah z ukinitvijo “sovražnih” medijev uporablja identičen besednjak

Otroci snežink ali zakaj pomanjkanje papaje in avokada za njihov smuti kmalu ne bo več naša največja težava

Kaj je šlo narobe, da javnost dvomi v znanost?

Spregledano opozorilo

Zakaj Valentin Areh ni prekoračil pristojnosti, ko ni podaljšal pogodbe kolumnistom Studia City ali zakaj to nikakor ni cenzura

Tudi inštitut Univerze v Göteborgu ugotavlja dobro upravljanje slovenske vlade z državo

Temeljne človekove pravice (svoboščine) v času kitajskega virusa ali zakaj so dosedanji vladni ukrepi še v mejah dopustnega in sprejemljivega