»Njegova utemeljitev zavrnitve podpisa avtorskih pogodb rednih kolumnistov oddaje pomeni prekoračitev pristojnosti direktorja. Hkrati je zavajajoča ter povzroča škodo programu ter ugledu naše ustanove.«

To so (po poročanju Večera) zapisali novinarji Informativnega programa TV Slovenija. V.d. direktorja Valentin Areh je namreč zavrnil podpis podaljšanja pogodb z kolumnisti v oddaji Studio City. Odločitev Areha je prišla v javnost, potem ko se je na svojem Facebooku profilu oglasila Anja Zag Golob, ena od zunanjih sodelavk oddaje, in sporočila, da ji direktor ni podaljšal pogodbe o sodelovanju.

Zag Golobova ima prav v delu, ko govori o razliki med kolumno in komentarjem. Običajno je, da so kolumnisti plačani zunanji sodelavci medija, komentatorji (tukaj imamo v mislih klasični komentar, ne komentiranje nekaj in nečesa, ko je nekdo v mediju gost, da pove svoje mnenje o določeni stvari) pa zaposleni v mediji. Ampak kot pravi razočarana kolumnistka, pustimo ob strani ločevanje med kolumno in komentarjem.

Najprej o (na začetku) omenjeni izjavi novinarjev informativnega programa. Pravijo, da je direktor z zavrnitvijo podpisa avtorskih pogodb prekoračil pooblastila. Očitno je, da novinarji ne vedo, kakšna je vloga direktorja. Za podpisovanje pogodb je pristojen direktor. Res je, običajno zunanje sodelavce v mediju predlaga urednik, toda zadnjo besedo ima direktor. Svoje odločitve ni dolžan prav nikomur razlagati, zavrnitev podpisa (podaljšanje pogodbe) ni prav nikakršen napad na svobodo govora, niti ni cenzura. Če je Zag Golobova mislila, da se bo, ko je enkrat imela podpisano pogodbo, ta avtomatično podaljševala iz leta v leto, je pač razmišljala napačno. Direktor ni podaljšal pogodbe. In pika. To, da je bila kolumnistka, ne pomeni, da bo v oddaji Studio City kolumnistka doživljenjsko. Kot ima ona pravico, da se odloči, da z nekim medijem ne bo več poslovno sodelovala, tako ima tudi direktor pravico, da se odloči, da z nekaterimi ne bo več poslovno sodeloval. Za sodelovanje se morata strinjati obe strani, ne samo ena. Ona ima še vedno možnost, da nastopi s svojo kolumno v oddaji, če jo povabi urednik, ampak plačana ne bo več. Kaj tukaj ni jasno?

In če je Areh zavrnil podpise podaljšanja še s šestimi kolumnisti, potem je skoraj jasno, da je to storil z namenom varčevanja, kar je lahko samo pohvalno. Z državnim medijem, ki ga prisilno plačujemo, morajo namreč pooblaščene osebe poslovati še posebej skrbno, saj imajo opravka z denarjem davkoplačevalcev. Na TV Slovenija je tako ali tako redno zaposlenih dovolj ljudi, da bodo zunanje kolumniste nadomestili z notranjimi komentatorji, ki tako ali tako dobijo plačilo v obliki redne plače. In če se urednica z odločitvijo direktorja ne strinja, ima vse možnosti, da odstopi ali da odpoved. Tako kot biti kolumnist v oddaji ni nekaj, kar bi bilo večno, tako biti urednik in direktor ni nekaj, kar bi trajalo večno. Zato je vse drugo, kar je Zag Golobova napisala na Facebook profilu (od tega, da gre za poskus uniformiranja do tega, da ji jemljejo svobodo), jeremijada nekoga, ki mu je bila pogodba odpovedana. Glede na to, da se visoko ceni kot kritično razmišljujoča, se bodo zdaj najbrž drugi mediji postavili v vrsto in ji ponudili pogodbo za kolumnistko. Lahko bo samo vesela, saj bo honorar najbrž višji.

In zdaj smo pri stroških. Takole je zapisala Zag Golobova: »Verjetno pa bi se veljalo dotakniti tudi one dolgonose izjave o varčevanju in povedati, da je moj honorar za kolumno nizek dovolj, da se TV Slovenija, majke mi, ne bo poznal, da pa je ob tem pomenljivo tudi dejstvo istočasnega razpisa za nove novinarje.«

Zapis kaže dvoje: prvič, kako si nekateri predstavljajo poslovanje in upravljanje s stroški v državnem podjetju, in drugič, nerazumevanje poslovanja. Naj razčistimo. Ko se nek medij odloči za rezanje stroškov, so (kot po pravilu) najprej na »udaru« zunanji sodelavci. Tudi če so ti stroški majhni (»moj honorar za kolumno nizek dovolj«), jih je običajno »milijon«. Z njihovim rezanjem hitro privarčuješ zajeten kupček denarja. Res je, zunanji kolumnisti mediju dajo dodano vrednost. Kakšna bo ta, urednik predlaga direktorju, ki skrbi in je pooblaščen za poslovanje. In zadnjo besedo (povsem legitimno) ima direktor.

Zag Golobova je imela vse možnosti, da se prijavi na razpis RTV Slovenija. Če bi bila izbrana, bi dobila redno službo, bila bi lahko preiskovalna novinarka (kot je razvidno iz razpisa). A zdi se, da je raje samozaposlena na področju kulture. Kar je njena odločitev. Kot je odločitev TV Slovenija, ali bo še zunanja sodelavka javnega zavoda ali ne. Ona se lahko pritožuje, stoka in toži, ima svojo razlaga, zakaj ji niso podaljšali pogodbe. Tega ji nihče ne oporeka. Toda zaveda naj se, da o tem, ali bo še kolumnistka ali kritičarka, kot zadnji in z dokončno odločitvijo presodi direktor tistega medija.

PREBERITE TUDI:

Kaj je šlo narobe, da javnost dvomi v znanost?

Spregledano opozorilo

Tudi inštitut Univerze v Göteborgu ugotavlja dobro upravljanje slovenske vlade z državo

Temeljne človekove pravice (svoboščine) v času kitajskega virusa ali zakaj so dosedanji vladni ukrepi še v mejah dopustnega in sprejemljivega