Da se je Slovenija med 23 izbranimi državami OECD, ki so »gospodarske zmagovalke« krize s kitajskim virusom, znašla na drugem (2.) mestu, za tiste, ki redno spremljamo dogajanje po svetu ter različna merjenja in indekse, ni nobeno presenečenje. To je namreč konec lanske pomladi zaznal že raziskovalni inštitut na Univerzi v Göteborgu, ki izračunava Evropski indeks kakovosti vlade (EQI).

O QGI indeksu smo na blogu Kavarne Hayek že pisali. Leta 2015 smo ugotavljali, da Slovenija sodi med države, ki veliko vzamejo in trošijo, a malo vračajo svojim državljanom. Te države smo poimenovali »izgubljene v vesolju« in so najslabši izmed štirih svetov.

Prvi svet je socialdemokratski raj. Sem spadajo recimo Švedska, Finska, Danska. Drugi je najboljši od vseh svetov. Tam država malo troši, a veliko daje svojim državljanom. Sem se uvrščajo Nizozemska, Avstrija in Irska. V tretjem svetu so države brez moči, se pravi države, ki malo trošijo, a tudi malo dajejo nazaj. Sem spadajo Romunija, Bolgarija ali Slovaška. V četrtem svetu pa so države, kakršna je bila v času levih vlad Slovenija: veliko jemljejo in trošijo, a malo dajejo nazaj državljanom.

Nova raziskava, ki jo je lani spomladi objavil švedski inštitut, je toliko pomembnejša, saj je upoštevala tudi vladno upravljanje s pandemijo. QGI v ožjem smislu meri (zgoraj omenjeni svetovi so nastali na podlagi križanja podatkov QGI indeksa in deleža BDP, ki ga država porabi za svoje zaposlene in svojo potrošnjo) institucionalno kvaliteto vladanja, se pravi, kako kvalitetno vlada upravlja z državo. To je večdimenzionalen koncept, ki ga sestavljajo visoka nevtralnost in kakovost opravljanja javnih storitev ter nizka stopnja korupcije.

EQI indeks, ki ga uporabljata tudi Evropska komisija in Svetovna banka, je bil lani izračunan četrtič (po letih 2010, 2013 in 2017). Slovenija, ki se je vedno uvrščala med 17. in 20. mestom, je lani zasedla 13. mesto. In kar je najpomembnejše – prvič je presegla evropsko povprečje (za 0,03 indeksne točke).

Raziskava sicer na splošno ugotavlja, da se je vladno upravljanje med zahodnoevropskimi državami (jedrnimi državami EU) poslabšalo, izboljšalo pa v nekaterih vzhodnoevropskih ali srednjeevropskih državah (Baltik in Slovenija). Države najbolj upravljajo vlade Finske, Danske in Švedske, kjer so od 1,0 do 2,2 indeksne točke boljši od povprečja EU, najslabše pa je država upravljana v Romuniji in Bolgariji (tudi več kot 2,3 indeksne točke slabše od povprečja EU). Pri zadnjem merjenju (2017) je bil slovenski rezultat za 0,29 odstotne točke slabši od povprečja EU.

Rezultati Slovenije (odstopanja od povprečja EU; v indeksnih točkah, 0 je povprečje EU):

2010          – 0,19

2013          – 0,20

2017          – 0,29

2021          + 0,03