Značke

, , , , , , ,

Sliši se neverjetno, a je še kako resnično. Zakon o izvajanju uredbe EU o enotnem trgu digitalnih storitev namenja Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) vlogo, ki jo je v nekdanjem komunističnem režimu imela Udba (oziroma Služba državne varnosti).  

Nedavno je ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh je na družbenih omrežjih z navdušenjem zapisala, da so pripravili osnutek Zakona o izvajanju uredbe (EU) o enotnem trgu digitalnih storitev in pozvala ljudi k javni razpravi. Za ministrico, ki je ob nastopu funkcije žugala, da se bo Golobova vlada »lotila tudi sovražnega govora na spletu«, je očitno prišlo pet minut, ko so ven udarila njena totalitarna nagnjenja. Gre pravzaprav za zakon, ki je namenjen pregonu in odstranjevanju vladajoči ideologiji nezaželenih vsebin na spletu. Med drugim uvaja tudi pojem »preverjenih raziskovalcev in zaupanja vrednih prijaviteljev«, ki bodo prijavljali politično nekorektne avtorje in vsebine. Vlogo koordinatorja (novodobne Udbe) bo prevzel AKOS, ki bo vzpostavil mrežo ovaduhov, ki bodo oblastem prijavljali državljane.

Kako se je začelo?

Zbirokratizirana Evropska unija si predvsem zadnja leta nadvse želi, da bi urejala vsako podrobnost življenja prebivalcev držav EU.  Ne samo, da je vzpostavila sistem nepregledne in neživljenjske regulacije, začela se je vmešavati tudi v vrednostna stališča posameznikov in v njihov svetovni nazor. Vsak odklon od idej liberalne demokracije, je takoj označen za sovražni govor. Tako je danes nasprotovanje ilegalnim migracijam, LGBT agendi, transseksualnosti in drugim novodobnim pokvarjenostim na Bruselj, večino nacionalnih oblasti in nevladne organizacije izraz nazadnjaštva, ki ga je treba v kali zatreti. Zadeva je šla tako daleč, da so danes države, kjer so na oblasti konservativci, označene za iliberalne in fašistične.

Tudi Slovenija je bila pod udarom evropskih neizvoljenih uradnikov, ko je vlado vodila desna politična opcija. ECRI (Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti pri Svetu Evrope) je denimo v poročilu za Slovenijo zapisala, da slovenski 297. člen kazenskega zakonika (spodbujanje sovraštva in nestrpnosti) ne omogoča dovolj obsodb za tiste, ki širijo tako imenovani sovražni govor (čeprav nihče natanko ne ve, kaj sploh to pomeni). V poročilu je bilo tudi obžalovanje, da se je Slovenija po osamosvojitvi odpovedala 133. členu Kazenskega zakonika SFRJ, saj bi bilo s tisto formulacijo »verbalnega delikta« preganjanje sovražnega govora lažje. Kmalu za tem je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen napovedala sprejem razširjenega seznama »zločinov EU« oziroma »zločinov proti EU«. Že takrat je bilo jasno, da bo »sovražni govor«, kamor bo spadalo tudi nasprotovanje migracijam, opredeljeno kot »posebej hudo kaznivo dejanje«, ki spodkopava vrednote EU. Postopek še ni končan, je pa prišla uredba EU o enotnem trgu digitalnih storitev, ki operira z besedo »dezinformacija« (blažji sinonim za »sovražni govor« ali »lažno novico«). In to uredbo ministrstvo za digitalno preobrazbo zdaj spravlja v slovensko zakonodajo.

Kaj je dezinformacija?

Čeprav je beseda »dezinformacija« najpogostejša beseda uredbe, sploh ni nikjer opredeljeno, kaj naj bi dezinformacije bile. Očitno bo interpretacija prepuščena tistim, ki jim bo dodeljena vloga »preverjenih raziskovalcev in zaupanja vrednih prijaviteljev«. Samo za primer.

Če ste gledali film Prosti pad, se boste spomnili prizora iz lokala s hitro hrano. William Foster (Michael Douglas) se je nad osebjem lokala razburjal,  češ da je burger na reklamni fotografiji drugačen od burgerja, ki ga je dobil na krožnik. Najbrž ste tudi sami že doživeli, da je burger (ali pa kaj drugega) v reklami nekaj povsem drugega, kar vam je bilo ponujeno. Temu bi v postmodernističnem besednjaku rekli – dezinformacija. Toda lahko ste prepričani, da reklamna slika slastnega in hrustljavega burgerja (ki se v lokalu čudežno spremeni v potlačen kruh z mesom in gnilobnim listom solate) ni mišljena z uredbo kot dezinformacija, ampak so mišljena politična in ideološka stališča in mnenja, ki odstopajo od usmeritve Evropske unije (EU) in aktualnih nacionalnih vlad. In ker je birokracija Evropske unije danes usmerjena v »prebujenost« in levičarske (socialistične) vrednote, ki se spogledujejo s kulturnim marksizmom, utegne biti vsako konservativno stališče označeno kot dezinformacija.

Novodobne »dezinformacije«

Oglejmo si še nekaj primerov. Dolgo je veljalo (in resni znanstveniki še danes tako trdijo), da sta spola dva – moški in ženska. Tako imenovana »prebujena ideologija« (ob pomoči LGBT agende) pa trdi, da je spolov več. In ker so v vsiljevanju svojega prav agresivni, jim vlade popuščajo in preganjajo tiste, ki so zagovorniki dveh bioloških spolov. Zato utegne biti trditev na družbenih omrežjih, da sta spola samo dva, odstranjena, avtor mogoče celo kazensko preganjan, češ da širi dezinformacije.

Enako je z nasprotovanjem trditvi, da smo danes priča globalnemu segrevanju in da se dogajajo podnebne spremembe, za katere je kriv človek. Samo nasprotovanje tej trditvi ali zgražanje, da oblasti zaradi boja proti domnevnim podnebnim spremembam povišujejo davke, bo po postmodernističnem vrednostnem sistemu veljalo za spodbujanje sovražnosti in širjenje dezinformacij. In če boste trdili, da ilegalni migranti, katerih večina je na socialni podpori, parazitirajo nacionalne proračune, boste sploh prepoznani ne samo kot razširjevalec dezinformacij, ampak tudi kot rasist.

Udarec svobodi govora

Uredba EU in slovenski zakon, ki nastaja po tej zakonodaji, pomenita neposreden udarec svobodi govora (in svobodi nasploh). S tem, da v Sloveniji nastaja nekaj še bolj zlohotnejšega – digitalno ovaduštvo. V Evropi sicer že poznamo primere spletne policije (Londonska metropolitanska policija), ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh pa želi, da bi Agencija za telekomunikacijska omrežja in storitve RS (AKOS) kot pooblaščeni organ za izvajanje zakona vzpostavila omrežje »preverjenih raziskovalcev in zaupanja vrednih prijaviteljev«, ki bi očitno krožili po spletu in oprezali za dezinformacijami oziroma, kot je zapisano, »nezakonitimi vsebinami«. Tole zelo spominja na čase totalitarnih režimov, ko je politična policija (Udba) prek mreže ovaduhov oprezala za ideološkimi ravnanji, dejanji in mnenji državljanov. AKOS bo torej prevzel vlogo Udbe, »preverjeni raziskovalci in zaupanja vredni prijavitelji« pa vlogo mreže Udbovskih ovaduhov.

Predlog zakona torej ni namenjen,  da zaščiti državljane (uporabnike), da bodo na spletu varni pred »nezakonitimi vsebinami«, temveč ima nalogo, da zaščiti interese vladajoče elite in prevladujoče ideologije.  Tudi zato pojmi niso jasno definirani, sam koncept uredbe in zakona je dvoumen. Kot tak oblastnikom omogoča, da pojme in vsebine interpretirajo, kot si želijo (po lastnih ideoloških preferencah), ter jih uporabijo za pretvezo utišanja kritikov na spletu.

ANKETA

Tanja Brkić, novinarka Nova24TV in publicistka: »Ljudje smo do določenih zadev ignorantski, dokler se nas to ne dotakne osebno. Samo tako si lahko razlagam tišino in toleranco podpornikov novo nastajajoče digitalne zakonodaje, ki več kot očitno utira pot do še večjega nadzora in omejitve svobode govora. Ne zavedajo se, da gre za dvorezen meč in da bo od sprejetja zakona le še vprašanje časa, kdaj se bodo sami znašli pod vladno giljotino zaradi »podajanja drugačnega mnenja« ali »kritike«.

Čeprav nastaja na podlagi bruseljskega akta o digitalnih storitvah, češ, da bo s tem izboljšal digitalno prihodnost, gre v resnici za Trojanskega konja, čigar vsebina bo vladi dala le še več moči in možnost nadzora nad ljudmi in jih še bolj omejila. Omejila jih bo besedno in nenazadnje tudi intelektualno, saj bo dobesedno prepovedala tudi izmenjavanje novih idej in idej na splošno, ki ne bodo v skladu z njihovo agendo. Po drugi strani pa bo s tem ponudila še večjo zaščito t.i. marginalnim skupinam, ki to niso – saj za Božjo voljo, živimo v demokratični in izredno urejeni državi in prav smešno je, da nekateri še vedno nasedajo o »zgodbicah žrtev« določenih skupin, ki v skladu z levičarsko agendo še kar vztrajajo pri svoji narativi, ki družbo pelje v propad.«

Branko Grims, poslanec SDS v Državnem zbiru RS: »Problem predlagane digitalne zakonodaje je dejansko omejevanje svobode javnega izražanja mnenj pod krinko »več varnosti«. Kako je s tem, je povedal že Benjamin Franklin, oče Ustave ZDA: ´Kdor se je za nekaj več varnosti pripravljen odpovedati svobodi, ne zasluži ne svobode in ne varnosti, in bo ostal brez obeh´. 

Golobova vlada kot predlagatelj zakona pod krinko »več varnosti« na internetu dejansko uzakonja vseobsegajočo cenzuro na internetu. To ne preseneča, če pogledamo realne »uspehe« te vlade. Ima rekord prelomljenih obljub, danih gasilcem, sodnikom, kmetom, zaposlenim,…, evropski rekord v najhujšem letnem padcu industrijske proizvodnje in evropski rekord v mesečnem padcu maloprodaje; poplavo ilegalnih migrantov; višje davke in nižje plače.

Socializem je največji vir revščine na svetu in oblast levičarjev lahko obstaja dalj časa samo, če drugim onemogoči svobodo govora. Kar je totalitarizem. Vsak totalitarizem ima cenzuro in svojo mrežo ovaduhov, KGB, UDBA, Gestapo…, zato ne preseneča, da se taki predlogi vsiljujejo v vladnem zakonu. Vse o svobodi govora je že davno povedal prvi predsednik ZDA George Washington: ´Če nam vzamejo svobodo izražanja, nas lahko, nevedne in utišane, kot ovce odpeljejo v klavnico.´«

Karin Planinšek, soustanoviteljica in sovoditeljica podkasta Na tekočem: »V času, ko bi se celoten državni vrh moral ukvarjati z odpravljanjem posledic grozovitih poplav in zagotavljanjem pomoči ljudem, se v ozadju potihoma pripravlja nekaj zelo zloveščega.

Vse se je začelo s pripravo 57 priporočil vladi za odpravljanje sovražnega govora pod taktirko Nike Kovač, katera določajo, da bi samo vznemirjenje javnosti zaradi določene izjave že lahko privedlo do kazenskega pregona. Zastrašujoče. To pa zdaj dobiva svoj epilog, saj Ministrstvo za digitalno preobrazbo pod vodstvom Emilije Stojmenove Duh (ki v prostem času rada potuje po svetu na davkoplačevalske stroške) pripravlja zakon, s katerim bi AKOS, preverjeni raziskovalci in “zaupanja vredni prijatelji” ustvarjali “varen internet” in odstranjevali “nezakonite vsebine”.

Kdo bodo zaupanja vredni prijatelji in kakšne nezakonite vsebine bodo odstranjevali, si lahko razložimo že sami, saj gre trenutni vladi pošteno v nos, da se na spletu poraja vedno več kritike do oblasti. Dragi sodržavljani, to ni več hec. V Svobodi je z vsakim dnem bolj ogrožena naša svoboda.«

Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija (št. 35, 27. avgusta 2023)