Značke

, , , , , , , ,

Ker sem rahlo obseden s številkami in statistiko, me pritegne (skoraj) vsaka javnomnenjska raziskava. Taka je bila tista na portalu časnika Delo. Pravzaprav sem najprej naletel na nekakšno kolumno Marka Mallocha Browna z naslovom »Vprašali smo, ljudje so odgovorili: Čas je za drzno politično ukrepanje«. Ime se mi je zdelo nekoliko znano, a nisem posvečal pretirane pozornosti.

Anketna raziskava je bila mednarodna: več kot 21.000 ljudi v 22 državah je bilo vprašanih o njihovem življenju, pogledih na globalne grožnje in o tem, kako se z njimi spopasti. Rezultat bi lahko strnil takole: ljudje bi radi videli, da bi zajčki barvali pirhe in lisice varovale kokoši, oni bi v multikulturni družbi hodili proti svetlemu obzorju.

Če sem bolj konkreten: ljudi skrbijo podnebne spremembe; vlade (posebej bogatih držav) morajo nameniti več sredstev za zaščiti pred vplivi podnebnih sprememb na globalni ravni; bogate države bi morale odpisati dolgove revnejšim; ljudje so dojemljivi za globalni akcijski načrt; javnost je bolj naklonjena internacionalizmu, kot razdeljenosti sveta na nacionalne države. Čeprav ni zapisan, je sklep jasen: človeštvo potrebuje globalno vlado, ki bo odpravila revščino, odpisala dolgove in planet spremenila v veliko multikulturalistično državo.

Na koncu prispevka se razkrije, kdo je Mark Malloch-Brown. »Mark Malloch-Brown, predsednik Fundacije za odprto družbo (Open Society Foundations), vodilne svetovne fundacije za financiranje projektov na področjih spodbujanja človekovih pravic in demokracije,« je zapisano.

Sploh nisem bil presenečen, da vidni član Fundacije za odprto družbo s takim navdušenjem piše o raziskavi, ki pritrjuje težnjam Georga Sorosa, ustanovitelja fundacije, ki je zelo dejaven pri ustvarjanju novega svetovnega reda. To dejstvo je zbudilo novo radovednost: kdo je naredil raziskavo (Brown se namreč sklicuje na eno »največjih svetovnih javnomnenjskih raziskav državljanov«). In kliknem na link v kolumni. Odpre se članek novinarja Gašperja Završnika z naslovom »Več konsenza o krizi zaradi podnebja, manj o Ukrajini«. V njem je zapisano, da gre za obsežno »javnomnenjsko raziskavo nevladne organizacije Open Society Foundations« oziroma anketo, »ki je bila objavljena pred začetkom zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov prihodnji teden«.

Prva moja misel bila, da sem povlekel vzporednice med Sorosovo fundacijo in Fundacijo Billa in Melinde Gates. Nedavno se je razkrilo, da Bill Gates naroči članek (napiše ga novinar) ali se sam ponudi za izjavo (oziroma napiše kolumno), nato pa njegova fundacija mediju plača (mu da »donacijo«). Fundacija je do zdaj za svojo propagandistično dejavnost namenila za več kot 300 milijonov ameriških dolarjev, ki jih je v obliki donacij ali sponzorstev razdelila medijem in posameznim novinarjem. Znano pa je, da ima tudi Sorosova fundacija zelo »dobre odnose« z mediji, uredniki in novinarji. Njim je pod postavko »izdatki za novinarstvo« Soros samo v letu 2020 namenil 23,6 milijona dolarjev.

Nikakor ne trdim, da je časnik Delo (ali novinar) za objavljen članek in kolumno dobil kakršenkoli plačilo, pravim le, kakšen je modus operandi svetovnih filantropov Sorosovega ali Gatesovega kova. Raziskava je bila na spletni strani fundacije objavljena v torek, 6. septembra, Browna kolumna in članek sta bili v Delu objavljena nekaj ur kasneje; 7. septembra ob 5. uri zjutraj. Vsekakor sta raziskava in njena objava zelo nenavadni, še bolj čudno postane, ko se razkrije, kdo je avtor in kdo naročnik.