Zagovorniki evtanazije trdijo, kot ima vsak »pravico do dostojnega življenja«, ima vsak »pravico do dostojne smrti«. Dostojno smrt naj bi zagotovilo predčasno končanje življenja, in sicer s smrtonosno injekcijo, kar naj bi zagotavljalo »spokojen in miren« odhod v onostranstvo. Toda kaj se zgodi, ko stvari ne gredo tako, kot bi si želeli goreči verniki kulture smrti?
Iz Belgije prihaja grozljiva zgodba, ko smrtonosni koktelj zdravil in mamil ni končal življenja 36-letne Alexine. Ko je zdravstveno osebje videlo, da evtanazija ni uspela, so medicinske sestre z blazino zadušile nesrečnico, medtem ko so v drugi sobi njeni bližnji, ki so jo želeli spremljati na njeni zadnji poti, slišali njene krike, poroča belgijski Le Soir.
Alexina Wattiez je zbolela za rakom v terminalni fazi (neizbežna smrt je blizu). Leta 2021 so ji zdravniki rekli, da ne bo preživela še eno leto. A je, vendar se je do spomladi 2022 njeno zdravje poslabšalo do te mere, da je izbrala kontroverzni belgijski program evtanazije (Belgija je evtanazijo legalizirala leta 2002), da bi končala svoje življenje na način, za katerega je upala, da bo bolj miren in manj boleč.
Na Alexinino žalost je bila njena smrt vse prej kot mirna. Potem ko koktajl mamil in zdravil ni končal njenega življenja, so Alexino medicinske sestre zadušile z blazino. Le Soir je poročal, da sta bila Alexinin partner Christophe Stulens in njegova 15-letna hčerka Tracy tam, ko so zdravnik in dve medicinski sestri prišli na dom, da bi izvedli protokol evtanazije. »Po kratkem nočnem spancu me je zbudila medicinska sestra in mi povedala, da je Alexina zelo slabo,« je povedal Stulens: »Nato je zdravnik vzel nekaj injekcij in ter vprašal, ali se želimo posloviti.« Stulensu in hčerki so rekli, naj počakata zunaj, zato sta odšla na teraso, a tisto, kar sta mislila, da bo mirna smrt, se je hitro spremenilo v grozljivo: zaslišala sta kričanje. »Prepoznal sem njen glas,« pripoveduje Stulens: »Potem smo jo videli ležati na postelji z odprtimi očmi in usti.«
Belgijski De Telegraph je poročal, da je obdukcija pokazala, da je Wattiezova umrla zaradi zadušitve, ne zaradi koktajla zdravil za evtanazijo, ki naj bi končal njeno življenje; in da so medicinske sestre izmenično uporabljale blazino, da bi jo zadušile.
Zdravila, ki se uporabljajo pri pomoči pri samomoru, so pogosto enaka, kot tista, ki se uporabljajo za usmrtitve zločincev. Znano je, da so neučinkovita, saj obsojenec na smrt pogosto preživi in nato umre v bolečinah. In ne samo to. Čeprav je proces videti miren, obstaja povsem realna možnost smrti s hudimi bolečinami.
Kot je pojasnil dr. Joel Zivot, izredni profesor anesteziologije in kirurgije na Emory School of Medicine, »smrtna kazen seveda ni isto kot pomoč pri umiranju. Usmrtitve naj bi bile kazen; pri evtanaziji gre za lajšanje trpljenja. Vendar pa se tako za evtanazijo kot za usmrtitve uporabljajo paralitična zdravila. Ta zdravila, dana v dovolj velikih odmerkih, pomenijo, da bolnik ne more premakniti mišic, ne more izraziti nobenega zunanjega ali vidnega znaka bolečine. Toda to ne pomeni, da umre brez bolečine.« Pravzaprav se lahko pljuča napolnijo s tekočino, zaradi česar se bolnik v bistvu utopi, medtem ko je paraliziran. »Zagovorniki pomoči pri umiranju so dolžni javnosti povedati resnico o podrobnostih ubijanja in umiranja,« nadaljuje Zivot. »Ljudje, ki želijo umreti, si zaslužijo vedeti, da se lahko na koncu utopijo, ne pa samo zaspijo.«
Tako je Alexina, obkrožena z zdravnikom in dvema medicinskima sestrama, umrla pri 36 letih; zadušena z blazino, ki ji je ´pomagala´ hitreje na oni svet. V belgijskem Liègu se je začela preiskava umora. »Moje stranke bodo naredile vse, da zagotovijo, da bo Madame Wattiez prepoznana kot žrtev in da se takšni prizori ne bodo več ponovili,« poudarja Molders-Pierre, ki zastopa Alexinine sorodnike.
Kavarna Hayek 