Značke

, , , , , , ,

Pred dnevi je Bruselj Poljski v okviru postopka za zaščito pravne države naročil, naj v treh mesecih odpravijo domnevno sporne zakonodajne odločitve, ki se nanašajo na delo ustavnega sodišča. To je trenutni izplen evropskega medijskega mainstreama, ki že več mesecev poroča, da je demokracija na Poljskem, potem ko je lani jeseni na volitvah zmagala konservativna stranka Zakon in pravičnost (PiS), mrtva. Ta ocena je močno pretorana, je že pred meseci zapisal Matthew Trymand iz Breitbarta. Jedro spora, samo da ponovimo, je zakon, da se sodbe ustavnega sodišča sprejemajo z dvotretjinsko večino (do zdaj z navadno večino), poleg tega morajo biti pri odločanju o najbolj spornih primerih po novem navzoči 13 od skupaj 15 (do zdaj devet sodnikov). To naj ne bi bilo v skladu s pravno državo in pravom EU. Zadeva je prav komična, saj je poljsko vlado denimo kritiziral podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans, ki je Nizozemec, Nizozemska pa sploh nima ustavnega sodišča. Pravi ekspert, kakopak. Ampak šalo na stran. Kaj se je na Poljskem v resnici zgodilo? Ali drugače: Kaj so vam o Poljski slovenski mediji, naklonjeni levici, zamolčali?

Na lanskih volitvah je bila dotedanja sredinska koalicija Državljanska platforma (PO) in Poljske ljudske stranke (PSL) krepko poražena. Tako zelo, da njeno levo krilo sploh ni prišlo v parlament. Radikalna desničarska vlada bo peljala Poljsko v diktaturo, so po novem letu začeli v en glas tuliti zahodni mediji.

Poljaki se za spremembe niso odločili zaradi gospodarskih neuspehov (Poljska je zaradi korenitih reform ena najbolj uspešnih tranzicijskih držav), ampak ker so Poljaki ocenili, da ta koalicija vodi državo v diktaturo, saj je koalicija, ki jo je v začetku vodil zdajšnji predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, vse bolj omejevala svobodo govora. Pod takratno vlado so bili številni primeri kazenskega pregona nad osebami, ki so kritizirale vlado na spletu, športnih prireditvah ali protivladnih protestih, novinarji so bili nadzorovani in zatirani. Čudno je, da te diktatorske metode niso skrbele evropskih institucij, niti slovenskih medijev in novinarjev, ki so nenadoma postali pravi strokovnjaki za poljsko demokracijo. Kaj se je takrat dogajajo na Poljskem? Poglejmo nekaj najbolj odmevnih primerov.

Maja 2011 so agenti Agencije za notranjo varnost opravili hišne preiskave pri novinarjih Gazete Polske Codziennie (CPG), ker se je njihova satirična spletna stran norčevala iz predsednika Poljske Bronisława Komorowskega.

Novinarji, ki so se zavzemali za neodvisno preiskavo letalske nesreče v Smolensku aprila 2010, v kateri je umrlo 96 ljudi, med drugim tudi Lech Kaczynski in njegova žena Maria, so bili odpuščeni. Cezaryja Gmyza so denimo odpustili iz uredništva Rzeczpospolita (dnevnik v lasti države), ker je objavil informacijo, da so v razbitinah letala našli sledi razstreliva TNT. Ta informacija je bila kasneje potrjena.

Junija 2014 so agenti Agencije za notranjo varnost vdrli na sedež tednika Wprost, potem ko je uredništvo objavilo posnetek pogovorov med vodilnimi vladajoče koalicije v ekskluzivni varšavski restavraciji. Izkazalo se je, da vladna koalicija troši veliko denarja za reprezentanco. Takrat je izbruhnila tudi tako imenovana Afera trakovi (Afera tasmowa), saj se je izkazalo, da vlada sofinancira samo sebi naklonjene medije, katerim tudi omogoča sklepanje donosnih oglaševalskih pogodb.

Decembra 2014 sta bila aretirana novinarja Tomasz Gzela (PAP – Poljska tiskovna agencija) in Jan Pawlicki (Telewizja republika), ker sta preiskovala lokalne volilne odbore in podvomila v rezultate volitev za varšavskega župana.

V osmih letih vladanja je vladajoča koalicija PO-PSL nadzorovala številne državljane. Leta 2014 je imela tajna služba dovoljenje za nadzor 2,177,000 telefonskih računov. Imela je pravico dostopa do telefonskih izpiskov, IP naslovov, pooblastilo za zbiranje občutljivih osebnih podatkov.

To so samo nekateri primeri, da korupcijskih in finančnih škandalov koalicije PO-PSL sploh ne omenjamo. Mogoče najodmevnejši je vzpostavitev piramidne sheme (Amber Gold), ki so jo pomagali graditi ravno koalicijski politiki in tudi zelo zaslužili, medtem ko je na deset tisoče Poljakov izgubilo svoj denar. Za »nagrado« je bil Marek Belka (nekdanji premier in finančni minister) imenovan na guvernerja poljske centralne banke.

Vse to evropskih birokratov ni zanimalo. Prav tako jih ni zanimalo, da je vladajoča PO-PSL med predsedniškimi volitvami (maj 2015, ko je predsednik postal Andrzej Duda iz stranke Zakon in pravičnost) in parlamentarnimi volitvami (oktober 2015, ko je zmagala stranka Zakon in pravičnost) grobo kršila ustavo, spremenila zakon o ustavnem sodišču in imenovala sebi naklonjene ustavne sodnike. Izsilila je, da je 14 ustavnih sodnikov po okusu koalicije PO-PSL. To so storili, ker je bilo takrat že jasno, da bodo jeseni izgubili volitve. Tudi to ni zanimalo ne evropskih uradnikov ne novinarjev, čeprav je bilo jasno, da si odhajajoča koalicija s temi potezami želi zagotoviti vpliv na ustano sodišče. In ravno zaradi teh kršitev demokratičnih načel in neodvisnosti sodstva je šla konec lanskega leta stranka Zakon in pravičnost v spremembe, ki sploh niso bile korenite. Devet od 15 članov ustavnega sodišča je še vedno takih, ki jih je v sumljivih okoliščinah in na nedemokratičen način imenovala koalicija PO-PSL. Ampak vsaj ideološko ravnotežje se ohranja, če že drugega ne. In še zanimivost. Istočasno je nekaj podobnega naredila Venezuela z vrhovnim sodiščem. Bolivarska stranka je pred volitvami imenovala »svoje« sodnike, toda nihče od zahodnih medijev tega ni označil za »državni udar«, kot so spremembe zakona na Poljskem označili zahodni mediji.

Vse to so politično korektni mediji »spregledali« in namenoma zamolčali svoji javnosti. Demokracija na Poljskem je zdrava, je tako odličnega zdravja, kot še nikoli od padca socializma. Ljudje so lani na volitvah dejali: »Dovolj nam je!« Z veliko večino so mandat dali stranki Zakon in pravičnost. Zato nikar ne verjemite, kar poročajo BBC, Washington Post, Guardian, CNN ali New York Times ali kar sporoča Evropska komisija prek svojih retardiranih birokratov; poljska demokracija je zelo zdrava in v odlični kondiciji.

Advertisements