Zadnje dni se precej govori o Venezueli, o kateri ima Miha Kordiš, poslanec radikalne leve Združene levice, posebno mnenje: »Prvi vtis je zelo spodbuden, zlasti, ko obiščeš barriose, to so kot denimo favele v Braziliji. Vidi se, da se ljudje organizirajo, da so vpeti v vsakodnevno odločanje, da gre za neko participativno demokracijo. To je najbolj demokratična skupnost, ki sem jih imel priložnost videti. In ta sistem deluje.« (http://www.finance.si/8815456). Seveda, on bo že vedel, saj se je pred kratkim, skupaj še z eno socialistko Violeto Tomič, udeležil konference ob 10. obletnici ustanovitve Mreže intelektualcev, umetnikov in družbenih gibanj za obrambo človeštva. Oba sta s predsedniškim letalom pokojnega Huga Chaveza na povabilo venezuelske vlade potovala v raj, kjer sta se počutila povsem domače, saj je tam vse »naše«. Čeprav ne deluje tako, kot bi si sedanji predsednik Maduro želel – socialistično gospodarstvo je pred bankrotom.
Hkrati s tem so po spletu zaokrožile fotografije povsem praznih polic trgovin v Caracasu, kar pa je bilo seveda označeno za pokvarjeno neoliberalistično kampanjo proti Venezueli. In ko je pred nekaj dnevi zmanjkalo krompirja v približno sto venezuelskih franšizah McDonald’sa, so to označili za novo zaroto: da se je tudi McDonald’s pridružil gospodarski vojni proti Venezueli (http://telesurtv.net/english/news/McDonalds-Joins-Economic-War-against-Venezuela-20150106-0036.html).
In kako je tamkajšnje razmere iz prve roke komentiral Kordiš? Takole: »Imajo nekaj težav, pa ne zato, ker so v socializmu, ampak ker so še vedno v kapitalizmu. Ni pa tako dramatično, kot slikajo zahodni mediji.« Če ga prav razumemo – v kapitalizmu zmanjkuje krompirja, toaletnega papirja, v trgovinah so prazne police in tako naprej. Po tej logiki sta tudi Kuba in Severna Koreja v kapitalizmu.
Hm, kje je potem ostali svet?
