Sindikalist, ob katerem se pijavka zdi metuljček cekinček

Značke

Branimir Štrukelj, javni sektor, plače, sindikati, stavka, SVIZ, učitelji, zdravniki

Bodimo povsem jasni: če Štrukljev politični in ideološki kamerad Mesec ne bi blokiral zakona o dohodnini, bi zaposleni v vzgoji in izobraževanju že danes imeli večje plače. Tako pa prvi danes grozi s stavko, drugi se umika v varno zavetje zdravorazumskemu človeku nerazumljive levičarske, trash-marksistične retorike.

Sindikati javnega sektorja so nasploh ena od največjih ovir za resne reforme in s tem povečanje blaginje za vse državljane Slovenije. Še posebej, če je na njihovem čelu škodljivec, ob katerem se pijavka zdi metuljček cekinček. Kot zaprisežen nasprotnik tržnega gospodarstva in človek, ki misli, da brez obsežnega javnega sektorja človeštvo sploh ne bi preživelo, Branimir Štrukelj že zaradi svetovnega nazora nasprotuje desnosredinski vladi. Ne glede na to, kaj naredi. Spomnimo se samo spodbujanja upora proti nošnji mask v šolah. Takratno obnašanje SVIZ-a je bilo povsem politično, tako delovanje spremljamo ves čas, od kar vlado vodi Janez Janša. Zato napovedana ofenziva proti vladi tik pred volitvami ni nikakršno presenečenje; presenetljivo bi bilo, če se Štrukljevi ne bi pridružili ustvarjanju vsesplošnega kaosa, ki ga za naslednji poltretji mesec napovedujejo Sorosovi nevladniki in poulični aktivisti, vsi po vrsti lutke globoke države.

Da je temu res tako, kaže Štrukljeva brezobzirnost do sedanjih ravnanj vlade. Na desetine milijonov evrov je bilo v času kitajskega virusa namenjenih vzgoji in izobraževanju, gradijo se novi vrtci in šole. »Pa koga to zanima,« je na novinarski konferenci dejal prvi človek SVIZ-a. Bolj jasnega dokaza, da mu ne gre za višje plače in druge ugodnosti učiteljev, ampak da imajo grožnje politično ozadje, ne bi mogli najti. Tisto, da so zdravnikom omogočili višje plače, ker je bil sistem zdravstva zaradi pandemije najbolj obremenjen, na vzgojo in izobraževanje pa naj bi ekipa z Gregorčičeve ulice pozabila, je samo priročen izgovor, da se prižge vžigalna vrvica in se vodstvo SVIZ-a odkrito pridruži anti-Janša kampanji. Zdaj lahko samo čakamo, da bo Štrukelj v svoji levičarski vnemi organiziral stavko za znižanje plač.

Sindikate javnega sektorja bi bilo treba preprosto ukiniti in prepovedati stavko. Ne samo zaradi takih predvolilnih in ideoloških izpadov, kot je bil Štrukljev, ki se jasno politično pozicionira in identificira z nosilci idej socialističnih eksperimentov, ampak zato, ker so največja ovira pri razvoju in delujejo proti interesom državljanov. To sem že večkrat zapisal in še vedno stojim za tem. Pomislite, zaposleni v javnem sektorju (delojemalci) zahtevajo od vlade (delodajalec), da jim da več denarja tretjih oseb (zasebni sektor). Prepričan sem, da niso tako neumni (ali pa v resnici so), da bi mislili, da denar raste po drevesih; bolj se mi zdi, da gre za pokvarjenost, ki ne izvira iz zavisti do drugih zaposlenih, ampak ima ideološko podlago v marksističnih kretenizmih. Zato Štrukljeva retorika nikogar več ne preseneti, kajti od njega pričakovati, da bo deloval drugače, je iluzorno. Življenje v vzporednem svetu pač naredi svoje. In ko imajo tamkajšnji prebivalci peno na ustih, potem veš, da se za državljane v realnem svetu dogaja nekaj dobrega. Brez dvoma pa gre za dobre igralce, saj jim ves čas uspeva, da ohranijo resen obraz.

Za konec se vprašajte, kdo dela v korist države. Če se vlada vsaj trudi, da med pandemijo olajša življenje vsem, gre Štrukelj v obratno smer. Odlično plačan sindikalni funkcionar nikoli ne odgovarja za posledice svojih ravnanj. Kot je pri socialistih že običajno, so vedno krivi drugi – on in njegovi so vedno žrtve. Čeprav imajo zaposleni v javnem sektorju (skoraj dobesedno) doživljenjsko varno zaposlitev. Zapomnite si: ko gre za Štrukljevo Konfederacijo sindikatov javnega sektorja (ali pa samo SVIZ), nimajo besede neto davkoplačevalci. Se pravi edini ljudje, ki imajo oprijemljiv finančni interes.

*Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija (10. februar 2022)

Zgodbe iz vzporednega sveta po Štruklju

Značke

Branimir Štrukelj, davki, Delo, država, javni sektor, levičarji, Nemčija, plače, sindikati, socializem, stavka, tomaž Štih, Twitter, zasebni sektor

Da bi se javni sektor lahko financiral, mora država najprej s prisilo (v obliki davkov) vzeti denar zasebnemu sektorju. Lahko se strinjamo, da je to povsem običajna kraja in je podobna ropu, ko ti nekdo s pištolo na sencih ukrade denar. Kajti prostovoljno nihče ne plačuje davkov. Vedno je prisila. Zato, če poenostavimo, lahko rečemo, da javni sektor s prisilo krade denar zasebnemu sektorju in se tako financira. Torej, vsak evro, ki ga dobi zaposleni v javnem sektorju oziroma državni upravi, je nekomu v zasebnem sektorju s silo ukraden. Ukraden je tistemu, ki služi na trgu s prostovoljno menjavo blaga in storitev. In ker vsak davek pomeni večji strošek za podjetnika, to zanj pomeni manjši zaslužek, posledično manjše plače za zaposleni in na koncu izguba delovnih mest. Torej vsako povečanje mase za plače in vsaka nova zaposlitev v javnem sektorju pomeni, pogojno rečeno in posplošeno, manj zaposlenih in manjše plače v zasebnem sektorju. V grobem rečeno: k zdravi rasti bruto domačega proizvoda in blaginji ljudi pripomore izključno zasebni sektor.

Vendar to nekaterim nikakor ni jasno. Eden takih primerkov je znani sindikalist v javnem sektorju Branimir Štrukelj, ki govori (in očitno razmišlja) tako, kot bi živel v vzporednem svetu. Poglejmo si nekatere njegove umotvore v časniku Delu, ki mu je namenil pol strani na drugi strani z naslovom Za sindikate je nastopil čas, da zahtevamo dvig plač (http://www.delo.si/novice/politika/za-sindikate-je-nastopil-cas-da-zahtevamo-dvig-plac.html). Levičarsko Delo je pri tem precej zavajajoče, saj Štrukelj predstavlja javni sektor, zasebni sektor omenja zgolj zaradi lepšega. Zasebni sektor naj pusti lepo pri miru, naj se vanj ne vtika. Če kdo dela zmedo in rožlja s stavkami, so to sindikati javnega sektorja (zdaj šolniki, zdaj zdravniki, zdaj vsi skupaj). Pri tem je nelogično, da se proti takim izjavam in zahtevam, da je treba povečati plače v javnem sektorju, ne oglasijo sindikalisti iz zasebnega sektorja, ki bi morali ščititi svoje delavce. Kot smo zapisali: kar si javni sektor vzame več, to pomeni, da ima toliko manj delavec v zasebnem sektorju. Vendar pustimo to za drugo priliko, poglejmo nekaj Štrukljevih poudarkov.

»To pomeni, da bi se deli javnega sektorja vodili kot podjetja. Pri tem bi bila kakovost in dostopnost kolateralna škoda, kar se vladi ne zdi pomembno, temveč le, koliko to stane. Tudi na to ni mogoče pristati, saj bi s takšnimi posegi na koncu ostali brez javnega sektorja. Pri tem se vedno znova zanemarja, da je delež BDP za javni sektor najvišji ravno v najbolj razvitih državah, kot so skandinavske in Nemčija, najmanjši pa v Romuniji, Bolgariji in v baltskih državah. Vlada očitno ponovno želi iti v smeri držav, ki so uničile svoj javni sektor.«

Torej, če ni denarja za javni sektor, ga je treba nekomu ukrasti. Če parafraziramo Štruklja. Zasebni sektor je kolateralna škoda, pomembno je da ostane javni sektor. Pa naj stane, kolikor hoče. Zakaj so nekatere države tako bogate, da si lahko privoščijo velik javni sektor, smo že pisali (https://kavarnahayek.wordpress.com/2014/11/02/mit-o-uspehih-skandinavskih-socialistov-le-mit-2/), vendar tudi te države počasi šepajo pod težo svojih »štrukljev« (https://kavarnahayek.wordpress.com/2015/06/26/londonski-iea-empiricno-in-analiticno-razbil-levicarski-mit-o-uspesnem-skandinavskem-socializmu/).

»Naloga sindikatov je, da zdaj to izgubo zaposlenih postopoma nadomestimo, zlepa ali zgrda. Moramo dobiti nazaj tisto, kar smo izgubili.«

Izgubo? Kakšno izgubo? Kaj ste izgubili? Javni sektor zasebnemu sektorju pod prisilo krade zaslužek, ne daje pa mu ničesar. Zasebni sektor bi recimo z lahkoto preživel brez šolstva, zdravstvo bi bilo lahko zasebno (če bi morali plačati iz svojega žepa, bi ljudje bolj pazili na svoje zdravje), kar posameznik zasebnik potrebuje, je minimalna država okleščena na policijo, vojsko in sodstvo. Javni sektor je s krizo kvečjemu pridobil, ne pa izgubil. Zdaj bi pa še več. Zlepa ali zgrda, pravi Štrukelj.

»… ob tem pa smo prepričani, da je nastopil čas za izboljšanje plač v državi, ker so delavke in delavci tako v zasebnem kot javnem sektorju prispevali več kot dovolj za odpravo krize.«

Plače se v svobodnih državah oblikujejo na trgu, glede na ponudbo in povpraševanje po delovni sili. In če je kdo prispeval k odpravi krize, je bil tzo zasebni sektor. Javni zagotovo ne.

»… mi želimo odpraviti anomalije, ki izrazito slabo plačujejo številna delovna mesta v javnem sektorju…«

Mi? A sindikati? Kakšne anomalije? Edina anomalija v tej državi je, da se je javni sektor tako razbohotil, da država drvi v prepad. In zato kar javni uslužbenci počno, so še preveč plačani. Prav perverzno je, da je povprečna plača v javnem sektorju višja kot tista v zasebnem, kjer se v resnici ustvarja. Celo več. Po zadnjih podatkih (maj 2015) se je povprečna plača v javnem sektorju zvišala, v zasebnem pa znižala (http://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=8806/Povprecne_mesecne_place_pri_pravnih_osebah_Slovenija_maj_2015_javni_sektor_zasebni_sektor).

»… za sindikate je nastopil čas, da zahtevamo dvig plač in da si priborimo del gospodarske rasti, s katero se vlada hvali.«

Kaj si boste priborili? In kaj boste zahtevali? Sundikati nimajo prav ničesar z višjo gospodarsko rastjo, ki sama po sebi ne pomeni še nič.

»Zadnji podatki govorijo, da je Nemčija imela korist od grške in seveda tudi od slovenske krize, ki so jo plačevali delavci in delavke.«

Nemčija je imela korist od grške krize toliko, kolikor plačuje nižje obresti. To se je zgodilo zato, ker je bila ves čas do Grčije odločna, vlagateljem pa je sporočala, da zna delati z denarjem in da ga ne razmetava po nepotrebnem. Torej Nemčija ni zaslužila, ampak je prihranila. Slovensko krizo pa so plačevali delavci v zasebnem sektorju, nikakor pa ne zaposleni v javnem sektorju. Samo plače, zaposlenost in socialno varnost je treba pogledati, pa je vsakomur vse jasno. Samo tistim ne, ki živijo v vzporednem svetu in ki imajo vedno znova kleptomanske popadke.

Za konec samo še odličen tvit Tomaža Štiha, ki je na svojem Twitter profilu Libertarec zapisal (@Libertarec; https://twitter.com/Libertarec):

»Kapitalist financira šolo, bolnico in cesto. Humanist vrešči naj nekdo financira šolo, bolnico, cesto in drž. stanovanje in službo zanj.«

Tudi Kavarna Hayek je na Twitterju: @KavarnaHayek (https://twitter.com/KavarnaHayek)