• About

Kavarna Hayek

~ "If socialists understood economics they wouldn't be socialists." (Friedrich August von Hayek)

Kavarna Hayek

Tag Archives: socialna pomoč

Davkoplačevalci imajo pravico izvedeti za vsak cent, ki ga porabi država

14 sobota Jan 2017

Posted by Kavarna Hayek in Družba, Politika

≈ 1 komentar

Značke

davki, davkoplačevalci, Margaret Thatcher, migranti, pravna država, socialna pomoč, transparentnost

Eden od postulatov pravne in demokratične države je transparentnost. Ne taka, da novinarke komercialne televizije pomagajo državi z oprezanjem za prodajalci kostanja ali sveč in preverjanjem, ali so kupcu izdali račun ter ga potem, če ga slučajno niso, naskočijo zadaj in spredaj, stresejo iz hlač in pribijejo na križ, ampak transparentnost delovanja države, predvsem pa, kam gre denar davkoplačevalcev. V tem pogledu imajo (neto) davkoplačevalci tudi vso pravico izvedeti, kje in kako bodo živeli migranti. A država to pravico davkoplačevalcem odreka, češ da gre za poseganje v zasebnost azilantov. Zato je Slovenija še daleč od tega, da bi imela vlado, ki bi delovala transparentno in skrbno z denarjem, ki ga tistim, ki delajo, na silo odvzame.

Če pustimo ob strani, da imajo tudi v tradicionalnih razvitih kapitalističnih državah socialistične popadke, so nekateri mediji še vedno dovolj svobodni, da ne razkrivajo samo državne transferje podjetjem in organizacijam, ampak tudi socialne pomoči posameznikom, in to z imeni in priimki. Predvsem pa odkrivajo, ali so ti sploh upravičeni, da jih živijo davkoplačevalci. Poglejmo primer Velike Britanije. Seveda bodo „napredni“ skočili pokonci, da gre za državo z zapuščino Margaret Thacherjeve, glasne zagovornice darwinistične doktrine in eno najbolj zlobnih kapitalističnih princes, ki je pred dobrimi tridesetimi leti na stežaj odprla vrata neoliberalizmu. Vsi namreč vedo, da je njena dogma temeljila na satanskih umih, kot so Ludwig Mises, Friedrich Hayek in Milton Friedman. In se nato kot kuga razširila po nedolžni in socialni Evropi.

Kakorkoli, posamezne televizijske postaje (denimo Channel 5) in mediji (Daily Mail ali Mirror) zadnja leta razkrivajo davkoplačevalske transferje tistim, ki jim je država priznala invalidnost. Ne katerokoli, ampak invalidnost zaradi debelosti. Tako so nastale oddaje z naslovom Benefits: Too Fat To Work. In gledalci so lahko poslušali „pretresljivo“ izpoved Stephena Beera in Michelle Coombe. Čeprav sem o tem že pisal, ni odveč, da ponovim.

Par skupaj tehta 340 kilogramov. Stephen in Michelle pravita, da sta predebela, da bi delala. Od države dobita dobrih 2.500 evrov mesečne pomoči, kar je za njune potrebe premalo. Stephen, ki mu je Michelle šesta žena po vrsti, je obtožil vlado, da ima premalo posluha, saj samo osebna asistentka, ki jima pomaga pri opravilih v hiši, ju okopa in preoblači, stane okoli 10.000 evrov na leto. Sam je imel pred leti sicer delo, toda opustil ga je, saj se tako on kot Michelle zelo utrudita že s sekljanjem korenja. Nedavno sta na račun davkoplačevalcev (3.800 evrov) organizirala razkošno poroko, kjer sta postregla s svojimi najljubšimi jedmi: polnjenega purana, kebab, čokoladno torto in sladoled. Vse to sta naročila v bližnji restavraciji. Na vprašanje, ali ni to malo preveč razkošna zabava za nekoga, ki živi od socialne pomoči, in preveč mastna za nekoga, ki bi moral jesti samo zelenjavo in hujšati, sta odgovorila, če ju ne razume vlada, ju bodo zagotovo davkoplačevalci.

A davkoplačevalci nimajo razumevanja za njune potrebe. Članek o tem so objavili recimo v Daily Mailu (www.dailymail.co.uk), Metroju (www.metro.uk.com) in Mirrorju (www.mirror.co.uk), komentarji spodaj pa jima niso naklonjeni. Da sta lenuha, pravijo eni, delomrzneža, dodajajo drugi. Po njihovo izkoriščata sistem in vse davkoplačevalce izključno zato, da jima ni treba delati. Uporabnik Jenros iz Londona je zapisal, da jima mora vlada takoj ukiniti socialno pomoč in jima pomagati tako, da jima dodeli bone za zdravo hrano. Hm, očitno so se pokvarjeni neoliberalci organizirali in na forumih sprožili umazano gonjo proti žrtvam thatcherjanske ideologije. Kajti ko je kamera pokazala njun dom, nista imela nič takega, kar ne bi spadalo med novodobne človekove pravice: najnovejši iPhone, prenosni računalnik, satelitsko TV, LCD televizor. Stephen, ki ima za njegovo telesno težo prilagojen skuter, je potožil, da bi on zelo rad spet delal. Ampak ne vse. Želi si sedeti bodisi v trafiki pri Tower Bridgu bodisi biti Božiček v veleblagovnici. Te napore bi še prenesel, vendar mu lahko pomaga samo vlada. Prošnja je povsem logična, ni kaj. Le da bi prosto tržni talibani imeli več razumevanja za njegovo tegobe.

Michelle pa nikoli v življenju ni delala in tudi zdaj nima posebne želje, ker preprosto ne zmore. Še eden razumen zaključek. Upa, da bo otoplila hladna neoliberalna srca uradnikov in jo ne bodo pahnili v nemilost prostega trga. Seveda to, da bi dvigovala telefone za katero izmed telekomunikacijskih podjetij ali kaj zlagala v škatle, je bolj naporno od poti, ki jo opravi njena roka, da iz krožnika v usta prenese pečeno puranje bedro. Enako je s Stephenom, ki ima rad tudi špagete bolognese. In medtem, ko nosi hrano v usta, zelo trpi, saj je uživanje jedi fizično izredno naporno. Zato z Michelle ob nedeljah počivata in si po telefonu naročita velike porcije hitre hrane, najrajši poseben Takeaway Kebab, ki stane dobrih 15 evrov. Ta hrana je manj naporna, še posode ni treba pomivati. No, že dolgo nista sama pomivala. To zanju opravijo drugi.

In ko sta Stephen in Michelle tako iz minuto v minuto na Channel 5 vse bolj in bolj pihala na dušo in grela srca davkoplačevalcev, se je našel strokovnjak za diete in hujšanje Steve Miller, očitno eden iz vrst zlobnih kapitalistov, ter nerazumevajoč do težav para dejal, da biti debel ne pomeni, da imaš pravico do vladnih ugodnosti. Ti ljudje se morajo motivirati, da postanejo koristni člani skupnosti, je zaključil.

Tudi gledalci oddaje Danes zjutraj na ITV so se lahko prepričali, da biti debel pomeni boriti se proti nebrzdanemu neoliberalizmu. Prizor je bil ganljiv, ko je voditeljica pod roko prijela takrat 26-letno Christino Briggs, poosebljenje boja proti neenakosti, hkrati boja za socialno pravičnost. Mati samohranilka pravi, da jo država zapostavlja, zato se obrača neposredno na davkoplačevalce, ki jo bodo zagotovo razumeli, če bo namesto dobrih 25 tisoč evrov letne socialne pomoči dobila več. Že zdaj si namreč težko privošči kitajsko hrano, kaj šele priljubljeno pico. Najbrž ni odveč podatek, da ima ta žrtev 160 kilogramov in indeks telesne mase 58, zato ne dobi službe. Poskušala je telovaditi, načrtovala plavanje, vendar bi jo to stalo 28 evrov mesečno, kar pomeni, da si z otrokoma ne bi mogla več mogla kupiti slastnih hamburgerjev v bližnjem McDonaldu. Kot skrbna je pripravljena za vsak shujšan kilogram vrniti 1,25 evra. Toda država ji mora (ima že zastonj občinsko stanovanje in plačano zdravstveno oskrbo) plačati zdravo hrano, saj kilogram paradižnika stane več kot njen priljubljen XXL čips Walkers.

No, davkoplačevalci lahko ob takih objavah sami presodijo, ali je nekdo upravičen do pomoči.

Ko davkoplačevalci financirajo kriminalce

14 petek Avg 2015

Posted by Kavarna Hayek in Družba, javni sektor

≈ 5 komentarjev

Značke

Danska, davkoplačevalci, Gimi Levaković, kriminal, ksenofobija, levičarski aktivisti, priseljenci, rasizem, Romi, socialna pomoč

»Jebi se Danska in tvoja rasistična Danka Pia Kjersgard. S seboj bom vzel svoj denar, jebi se. Toda ne pozabi Danska, pridem nazaj, pa ne samo jaz, z menoj pride cela Romunija. Hvala in dober tek.«

To je na svojem Facebook profilu zapisal 46-letni Gimi Levaković, ki sam sebe imenuje »The Boss« ali »Boss 007« (njegov profil si lahko ogledate tukaj: https://www.facebook.com/gimitheboos?fref=nf) in je na Dansko priseljen Rom iz Hrvaške. Delu 45-članske družine Levaković (pravzaprav nihče ne ve, koliko članov ima ta družina, mediji pravijo da 45, The Boss trdi da samo 42, danska vlada ima spet drugačne podatke, izračunane na podlagi prejemnikov socialne pomoči) ali kar celi družini grozi, da jih bodo deportirali nazaj na Balkan. Levičarski aktivisti so že na okopih, češ tako rasistične in ksenofobne poteze nove danske vlade pa še ne, da gre za uboge ljudi, ki so odrinjeni na rob družbe. Toda tokrat so sicer precej socialni čuteči Danci povsem znoreli, potem ko so bili Levakovići redni gostje črnih kronik, hkrati pa prejemniki socialne pomoči. Dela, in s tem zaslužka, pa nikoli niso iskali. Ves čas so bili strošek danskih davkoplačevalcev.

Levakovićevi so na Dansko začeli prihajati eden za drugim od sredine 70. Let prejšnjega stoletja (http://nyhederne.tv2.dk/krimi/2015-08-06-sigoejner-bossen-levakovic-udvist-af-danmark). V tej državi so v tem času zagrešili več kot 1.000 kaznivih dejanj, vsak mesec prejemajo izdatno socialno pomoč, ki dosega več deset tisoč evrov. Ko jo prejmejo, »The Boss« naredi selfie in sliko objavi na spletu (https://www.facebook.com/gimitheboos/photos/a.1531488167133554.1073741828.1530540217228349/1553613624921008/?type=1 ali https://www.facebook.com/gimitheboos/photos/a.1531546400461064.1073741829.1530540217228349/1533481670267537/?type=1). Danske agencije so izračunale, da so Levakovići davkoplačevalce do zdaj stali vrtoglavih 9 milijonov evrov – od socialne pomoči in brezplačnega zdravstva do bivanja po zaporih.

Več o zloglasni romski družini, ki se je kot parazit zajedla v državo in izkorišča gostoljubje, lahko preberete tukaj (http://www.jutarnji.hr/hrvatska-obitelj-desetljecima-je-najmocniji-klan-u-danskoj-gimi-boss-007-bit-ce-prognan-u-hrvatsku/1350228/), naštejmo samo še glavne člane družine (https://www.facebook.com/gimitheboos/photos/a.1531488167133554.1073741828.1530540217228349/1553274968288207/?type=1) in njihove podvige: pravnomočno obsojeni ropar Jure Levaković (27), poulični razbojnik in tat Stefan Levaković (52), roparja starejših upokojencev Đango in Stefan Levaković, oboroženi lopov Dollar Levaković ter tihotapec cigaret in tat Alpacino Levaković (24). Na Danskem sicer živijo štiri generacije romske družine, korenine so tam pognali starši Gimija (ki se rad primerja z »botrom«: https://www.facebook.com/gimitheboos/photos/a.1531546400461064.1073741829.1530540217228349/1536215643327473/?type=1).

Danska beguncem: Ne hodite v našo državo, zmanjšali smo socialno pomoč

27 ponedeljek Jul 2015

Posted by Kavarna Hayek in Družba, Politika

≈ 1 komentar

Značke

begunci, Danska, Inger Støjberg, islam, muslimani, socialna država, socialna pomoč

Danska spada med najbolj svobodne evropske države (http://www.heritage.org/index/ranking), taka je bila dolgo tudi njena politika do priseljencev: Vendar ima vse svoje meje. Najprej so se v danskem uradu za priseljence čudili, da je bilo lani mladoletnih nezakonitih priseljencev štirikrat več kot leta 2011. Ko so jih poslali k zdravnikom, forenzičnim specialistom, so ugotovili, da jih je 72 odstotkov lagalo – bili so starejši od 18 let. Razlog je bil, da ima Danska zelo milo zakonodajo, ki najstnikom omogoča, da hitreje pridejo do azila in socialne pomoči (http://www.reporter.si/iz-tiskane-izdaje/reka-beguncev-pred-vrati-slovenije-prihaja-armada-migrantov-z-bli%C5%BEnjega-vzhoda).

Tudi zaradi takih prevar se je nova danska vlada odločila, da krepko zmanjša socialno pomoč in druge prejemke migrantom (http://www.reuters.com/article/2015/07/03/us-denmark-refugees-idUSKCN0PD0XL20150703), zdaj pa namerava zagnati medijsko kampanjo v drugih državah, s katero bo migrantom sporočala, da na Danskem niso zaželeni. Kampanja bo podobna avstralski (https://www.youtube.com/watch?v=rT12WH4a92w), ki se je izkazala za zelo uspešno, saj nezakonitih priseljencev v Avstraliji skorajda ni več.

Danska je namreč odkrila, da tihotapci ljudi tiskajo posebne knjižice, v katerih beguncem svetujejo, katera država naj bo njihov končni cilj. Gre za države, ki migrantom dajo največ socialnih in drugih pomoči, to pa so Danska, Švedska in Nemčija (http://www.thelocal.dk/20150724/denmark-anti-refugee-advertisements-asylum).

»Nekaj čudnega je v dejstvu, da so begunci pripravljeni prepotovati prek številnih držav, da bi prišli na Dansko ali Švedsko oziroma v Nemčijo,« je dejala ministrica Inger Støjberg in dodala, da begunci očitno še ne vedo, da je Danska socialno pomoč za begunce prepolovila, hkrati pa zaostrila azilantsko politiko. Zato bodo v državah, kot je recimo Turčija, začeli medijsko kampanjo, s katero bodo skušali begunce odvrniti od načrta, da pridejo na Dansko. Po podatkih migracijskega urada, je na dansko leta 2013 prišlo 7.557 migrantov, lani 14.815, letos, če sodijo po prve pol leta, še več.

Kavarna Hayek je tudi na Twitterju: @KavarnaHayek (https://twitter.com/KavarnaHayek)

Nedolžni žrtvi zlobnega neoliberalnega kapitalizma

09 torek Jun 2015

Posted by Kavarna Hayek in Družba

≈ 1 komentar

Značke

lačni otroci, Margaret Thatcher, neoliberalizem, socialna pomoč, Velika Britanija

Za 33-letno Anno Broom in njenega 39-letnega zaročenca Jordana Burforda najbrž še niste slišali. Kar je po svoje presenetljivo, glede na to, da so največji slovenski mediji (od nacionalne televizije prek Mladine do Dela) napovedali neusmiljen boj proti brezobzirnemu neoliberalnemu kapitalizmu, ki je označen celo za ekonomijo zla. Anna in Jordan sta nedolžni žrtvi neoliberalizma in o njiju pišejo britanski mediji, slovenski ne, čeprav so polni zapisov o brutalnem kapitalističnem izsiljevanju Grčije in kako nasilni beli policisti, varuhi kapitalističnega načina življenja, utemeljenega na rasizmu, pretepajo nemočne črnce v ZDA. V Sloveniji pa je zla liberalna ideologija tako ali tako kriva za vse: od čakalnih vrst na UKC do lačnih šolskih otrok. Za slednje se sicer od časa do časa ugotovi, da so predebeli, ampak potem, ko se bliža prodaja državnega premoženja, čez noč spet shujšajo in oslabijo. In se, kakopak, kot glavna tema pojavijo na nacionalni televiziji, češ z dividendami, ki bi jih država dobila od Telekoma (če seveda ostane v »naši« lasti), bi lahko nasitili vse šolske otroke. Zato nacionalni telekomunikacijski operater ni naprodaj. Precej logična socialistična utemeljitev, ni kaj.

No, pretresljiva izpoved Broomove in Burforda je pred poldrugim mesecem našla pot v angleške medije (http://www.dailymail.co.uk/news/article-3041516/Unemployed-bridezilla-benefits-fat-work-plans-dream-10-000-wedding-horse-drawn-carriage-Mexico-honeymoon-funded-taxpayer-claims-s-human-right.html), saj sta se morala izpovedati javnosti, ker drugače ni šlo. Nekateri Angleži so namreč še vedno pod vplivom darwinistične doktrine in pokvarjene neoliberalne dogme, ki so jo utemeljevali satanski umi, kot so Ludwig Mises, Friedrich Hayek in Milton Friedman, Thatcherjeva pa jo je pred 30 leti uresničevala. Ne ravno najmlajša zaročenca sta povsem obupana, saj je Broomova ena tistih 20.000 Britank in Britancev, ki je predebela (too fat to work), da bi delala, saj tehta nekaj manj kot 110 kilogramov. Tako na mesec zato, ker zaradi debelosti ona ne dela, skupaj dobita okoli 1.100 evrov, kar je seveda precej borno za njune potrebe, saj pravita, ko plačata nekatere račune (živita sicer brezplačno v občinskem stanovanju), »račun za pijačo v pubu, pasjo hrano za labradorca, cigarete in kebab«, jima komaj kaj ostane.

Zadeva je precej podobna zgodbi Stephena Beera in Michelle Coombe, ki skupaj tehtata 343 kilogramov in dobita 2.500 evrov mesečne pomoči. Ko so Michelle novinarji vprašali, zakaj si ne poišče delo na domu, recimo da bi dvigovala telefone za katero izmed telekomunikacijskih podjetij ali kaj zlagala v škatle, je dejala, da je to bolj naporno od poti, ki jo opravi njena roka, da iz krožnika v usta prenese pečeno puranje bedro (https://kavarnahayek.wordpress.com/2015/01/06/novi-zrtvi-zlobne-neoliberalne-ideologije/). Enako se dogaja s 26-letno Christino Briggs, ki je težka 160 kilogramov in dobi 25 tisoč evrov letne socialne pomoči. Poskušala je telovaditi, načrtovala plavanje, vendar bi jo to stalo 28 evrov mesečno, kar pomeni, da si z otrokoma ne bi mogla več mogla kupiti slastnih hamburgerjev v bližnjem McDonaldu. Paradižnika pa si ne more privoščiti, saj kilogram stane več kot njen priljubljen XXL čips Walkers (https://kavarnahayek.wordpress.com/2014/11/08/yugo-in-debeluhinja/).

Seveda zaročenca Anna Broom in Jordan Burford dobita mnogo manj kot Christina, Stephen ali Michelle, zato sta se obrnila na davkoplačevalce, ki bodo razumeli, če jima bodo naklonili 13.500 evrov, da bi se poročila, kar je bila Annina življenjska želja že kot 12-letne deklice. Mladoporočenca bi si privoščila poroko s konjsko vprego, medene tedne pa preživela v Mehiki, kar bi davkoplačevalce prišlo dodatnih 2.700 evrov. »To je moja človekova pravica,« je prepričana Anna Broom, ki na davkoplačevalske stroške živi že od leta 2001. Takrat je namreč spoznala, da jo teža ovira pri delu. Po njenih besedah bi bilo 16.200 davkoplačevalskih evrov zanjo velika spodbuda, saj bi si povrnila samozavest in mogoče celo dobila zaposlitev. Ta denar pa bi vrnila, čeprav nihče ne ve kako.

Broomova torej želi, da ji davkoplačevalci financirajo sanjsko poroko za 13.500 evrov, saj meni, da je njena temeljna človekova pravica, da je nevesta. Ne vidi razloga, da bi imela samo manjšo poroko na matičnem uradu, saj tja ne bi mogla povabiti vseh gostov, poroka s konjsko vprego na gradu bi bila veliko bolj romantična. »Jaz sem zaljubljena in po poroki bom našla motivacijo, da bom shujšala,« je prek medijev prepričevala davkoplačevalce, ki pa ji v komentarjih pod članki niso bili preveč naklonjeni. Eni so se čudili, kako sploh dobi socialno podporo pod šifro »too fat to work«, saj 110 kilogramov res ni pretirana teža in bi lahko našla zaposlitev, samo če bi to želela. Drugi so menili, da ni čudno, da gre država po gobe, ko pa subvencionira debelost, tretji pa, da ima povsem sprevrženo predstavo o človekovih pravicah.

Stiska Anne in Jordana se po komentarjih sodeč ni dotaknila britanskih src, kar je po svoje razumljivo, če pa so očitno komentirali sami zlobni neoliberalci.

Novi žrtvi zlobne neoliberalne ideologije

06 torek Jan 2015

Posted by Kavarna Hayek in Družba, Politika

≈ 3 komentarji

Značke

Friedrich Hayek, Ludwig Mises, Milton Friedman, neoliberalizem, socialna pomoč

Kakopak, Margaret Thacher je bila glasna zagovornica darwinistične doktrine in je kot ena najbolj zlobnih kapitalističnih princes pred dobrimi tridesetimi leti na stežaj odprla vrata neoliberalizmu v Veliki Britaniji. Tega pač ni treba posebej poudarjati. Pokvarjena dogma, ki so jo utemeljevali satanski umi, kot so Ludwig Mises, Friedrich Hayek in Milton Friedman, se je nato kot kuga razširila po nedolžni in socialni Evropi. To vedo vsi. Izjema je peščica liberalcev, ki še vedno ne razume, kako uničujoča je ta sprevržena ideologija, katere posledice se v najbolj grozljivih oblikah kažejo danes. Pred meseci so se otoški mediji razpisali o Christini Briggs, ki je poosebljenje boja proti neoliberalizmu (https://kavarnahayek.wordpress.com/2014/11/08/yugo-in-debeluhinja/), pred dnevi so lahko zgroženi gledalci britanske televizijske postaja Channel 5 poslušali pretresljivo izpoved Stephena Beera in Michelle Coombe.

Stephen in Michelle skupaj tehtata 343 kilogramov. Pravita, da sta predebela, da bi delala. Kot sta povedala v oddaji z naslovom Benefits: Too Fat To Work, od države dobita dobrih 2.500 evrov mesečne pomoči. Kar je za njune potrebe premalo. Stephen, ki ima 197 kilogramov in mu bo 146 kilogramov težka Michelle šesta žena po vrsti, je obtožil vlado, da ima premalo posluha, saj samo osebna asistentka, ki jima pomaga pri opravilih v hiši, ju okopa in preoblači, stane okoli 10.000 evrov na leto. Sam je imel pred leti sicer delo, toda po infarktu ga je opustil, saj se tako on kot Michelle zelo utrudita že s sekljanjem korenja.

Oba sta sladkorna bolnika in imata povišan krvni pritisk, kar pa jima ne preprečuje, da ne bi organizirala razkošno poroko, kjer sta postregla s svojimi najboljšimi jedmi: polnjenega purana, kebab, čokoladno torto in sladoled. Vse to sta naročila v bližnji restavraciji in odštela 3.800 evrov. Na vprašanje, ali ni to malo preveč razkošna zabava za nekoga, ki živi od socialne pomoči, in preveč mastna za nekoga, ki bi moral jesti samo zelenjavo in hujšati, sta odgovorila, če ju ne razume vlada, ju bodo zagotovo davkoplačevalci.

No, kot kaže, tudi davkoplačevalci nimajo razumevanja za njune potrebe. Članek o tem so objavili recimo v Daily Mailu (www.dailymail.co.uk), Metroju (www.metro.uk.com) in Mirrorju (www.mirror.co.uk), komentarji spodaj pa jima niso naklonjeni. Da sta lenuha, pravijo eni, delomrzneža, dodajajo drugi. Po njihovo izkoriščata sistem in vse davkoplačevalce, samo da jima ni treba delati. Uporabnik Jenros iz Londona pa je zapisal, da jima mora vlada takoj ukiniti socialno pomoč in jima pomagati tako, da jima da bone za zdravo hrano. Hm, očitno so se pokvarjeni neoliberalci organizirali in na forumih sprožili umazano gonjo proti žrtvam thatcherjanske ideologije. Kajti ko je kamera pokazala tudi njun dom, nista imela nič takega, kar ne bi spadalo med malodane sodobne človekove pravice: najnovejši iPhone, prenosni računalnik, satelitsko TV, LCD televizor. Stephen, ki ima za njegovo telesno težo prilagojen skuter, je potožil, da bi on zelo rad delal. Ampak ne vse. Želi si sedeti bodisi v trafiki pri Tower Bridgu bodisi biti Božiček v veleblagovnici. Te napore bi še prenesel, vendar mu lahko pomaga samo vlada. Prošnja je povsem logična, ni kaj. Le da bi prosto tržni talibani imeli več razumevanja za njegovo tegobe.

Michelle pa nikoli v življenju ni delala in tudi zdaj nima posebne želje, ker preprosto ne zmore. Še eden razumen zaključek. Upa, da bo otoplila hladna neoliberalna srca uradnikov in jo ne bodo pahnili v nemilost prostega trga. Seveda, to, da bi dvigovala telefone za katero izmed telekomunikacijskih podjetij ali kaj zlagala v škatle, je bolj naporno od poti, ki jo opravi njena roka, da iz krožnika v usta prenese pečeno puranje bedro. Enako je s Stephenom, ki ima rad tudi špagete bolognese. In medtem, ko je, trpi, saj je uživanje te jedi fizično zelo naporno. Zato z Michelle ob nedeljah počivata in si po telefonu naročita velike porcije hitre hrane, najrajši poseben Takeaway Kebab, ki stane dobrih 15 evrov. Ta hrana je manj naporna, še posode ni treba pomivati. No, že dolgo nista sama pomivala. To zanju opravijo drugi.

In ko sta Stephen in Michelle tako iz minuto v minuto na Channel 5 vse bolj in bolj pihala na dušo in grela srca davkoplačevalcev, se je našel strokovnjak za diete in hujšanje Steve Miller, očitno eden iz vrst zlobnih kapitalistov, ter nerazumevajoč do težav para dejal, da biti debel ne pomeni, da imaš pravico do vladnih ugodnosti. Ti ljudje se morajo motivirati, da postanejo koristni člani skupnosti, je zaključil.

Subscribe

  • Entries (RSS)
  • Comments (RSS)

Arhivi

  • maj 2022
  • april 2022
  • marec 2022
  • februar 2022
  • januar 2022
  • december 2021
  • maj 2021
  • avgust 2018
  • januar 2018
  • december 2017
  • november 2017
  • oktober 2017
  • september 2017
  • avgust 2017
  • julij 2017
  • junij 2017
  • maj 2017
  • april 2017
  • marec 2017
  • februar 2017
  • januar 2017
  • december 2016
  • november 2016
  • oktober 2016
  • september 2016
  • avgust 2016
  • julij 2016
  • junij 2016
  • maj 2016
  • april 2016
  • marec 2016
  • februar 2016
  • december 2015
  • november 2015
  • oktober 2015
  • september 2015
  • avgust 2015
  • julij 2015
  • junij 2015
  • maj 2015
  • april 2015
  • marec 2015
  • februar 2015
  • januar 2015
  • december 2014
  • november 2014

Kategorije

  • Družba
  • Ekonomija
  • Gospodarstvo
  • Islam
  • javni sektor
  • katoliška cerkev
  • Politika
  • posilstvo
  • Poučne zgodbe
  • Uncategorized
  • Zgodovina
  • Zgodovinski spomin

Meta

  • Registriraj se
  • Prijava

Blog at WordPress.com.

Privacy & Cookies: This site uses cookies. By continuing to use this website, you agree to their use.
To find out more, including how to control cookies, see here: Cookie Policy
  • Follow Sledi
    • Kavarna Hayek
    • Join 94 other followers
    • Already have a WordPress.com account? Log in now.
    • Kavarna Hayek
    • Prilagodi
    • Follow Sledi
    • Prijavi se
    • Prijava
    • Report this content
    • Poglej stran v bralniku
    • Manage subscriptions
    • Skrij to vrstico