• About

Kavarna Hayek

~ "If socialists understood economics they wouldn't be socialists." (Friedrich August von Hayek)

Kavarna Hayek

Tag Archives: sindikat

Mladi plus, sindikat Tee Jarc, ki šel z vsemi sredstvi nad zasebnika, ker je v lokalu želel mlado natakarico, je v primeru diskriminacije vodje Golobovega kabineta ostal tiho

16 Četrtek Jun 2022

Posted by Kavarna Hayek in Družba

≈ 1 komentar

Značke

diskriminacija, Mladi plus, Petra Škofic, robert golob, sindikat, Tea Jarc, zakonodaja

Konec aprila 2019 je sindikat Mladi plus na družbenem omrežju Facebook zmagovito objavil: »Sindikalna zmaga! Februarja smo na inšpektorat za delo prijavili oglas za delo, ki je bil sporen zaradi potencialne diskriminacije na podlagi spola in starosti. (…) Diskriminatoren, neprijazen odgovor in razmišljanje, ki je delodajalcu, kot smo bili danes uradno obveščeni, prineslo plačilni nalog, ki mu ga je izdal inšpektorat za delo.«

Sindikat, ki je v zadnjem desetletju od države dobil 0,75 milijona evrov in kjer je predsednica izvršnega odbora Tea Jarc, ena glavnih pouličnih protestnic v času Janševe vlade, se je takrat spravil nad lastnika lokala, ki je v oglas zapisal, da za vodjo kavarne v Prekmurju iščejo »mlajšo osebo ženskega spola«. Aktivisti sindikata, ki se hvalijo, da budno spremljajo oglase za zaposlitve, so to opazili in se spravili nad zasebnika. Delovna inšpekcija je tako lastniku lokala Osmica naložila globo, lastnik pa je za Siol povedal, da so pač napisali, kakšno osebo iščejo in niso želeli zavajati starejših. Njegove izkušnje očitno so, da je več gostov, ki več zapravijo, takrat, ko jim postreže mlajša ženska. Tako je zagotovljen prihodek in denar za plače zaposlenih.

Sindikat Jarčeve, ki je pred volitvami agitirala proti Janševi vladi, očitno sovraži samo zasebnike. Glede oglasa vodje Golobovega kabineta, da iščejo žensko, staro med 20 in 25 let, se niso oglasili in ropotali, da gre za diskriminacijo. Prehiteli so jih novinarji Nova24TV, ki so vprašanja naslovili na delovno inšpekcijo in Zagovornika načela enakosti. Slednji je vodjo kabineta Petro Škofic »uradno opozoril«, bi se pa morala s kaznijo odzvati tudi delovna inšpekcija, še posebej, če za identične prekrške kaznuje zasebnika.

Res je, imamo zakon o delovnih razmerjih, ki v 27. členu pravi: »Delodajalec ne sme prostega dela objaviti samo za moške ali samo za ženske, razen če določen spol predstavlja bistven in odločilni pogoj za delo in je taka zahteva sorazmerna ter upravičena z zakonitim ciljem.« A ta člen (kot cel zakon) je skregan s svobodo in prostim trgom. Predvideva, da država boljše od delodajalca (zasebnika) ve, kdo je primeren za zaposlitev. Nediskriminacija (na podlagi osebnih okoliščin, kar starost je) je možna za zaposlitev v državni in javni upravi. Država namreč ne sme diskriminirati na podlagi spola, izobrazbe, starosti in drugih okoliščin, medtem zasebnik lahko določa pogoje, kakšen profil človeka rabi v svojem podjetju ali lokalu. Lokal ali podjetje sta njegova last, zaposli lahko kogarkoli želi in lahko postavi katerikoli pogoj. V to se država ne bi smela vmešavati.

Dobesedno vsi diskriminiramo vsak dan. Ko v trgovini vzamemo mleko ene mlekarne, diskriminiramo drugo mlekarno; ko imamo neko pevko rajši kot drugo, spet diskriminiramo; diskriminiramo pri izbiri prijateljev, humanitarnih organizacij (katerim doniramo) in tako naprej. Vsaka naša odločitev je načeloma diskriminatorna. In ravno zato je diskriminacija pravica, da se človek svobodno in brez prisile odloča. Torej, človek se svobodno odloča, s kom se bo družil in s kom ne, kaj bo kupil in kaj ne bo, komu bo dal prednost in komu ne, koga bo zaposlil in koga ne. In tega ni dolžan nikomur pojasnjevati. Za razliko od države, ki jo plačujemo vsi davkoplačevalci ter ne more in ne sme diskriminirati nikogar. Zato država v oglasih za zaposlitev ne sme diskriminirati (čeprav zakon v drugem odstavku 27. člena določa izjeme, kar je nova neumnost, ker je presoja prepuščena državnemu uradniku), zasebnik pa lahko navede, da za »delo v lokalu zaposli mlado dekle«. Vsak poseg države v to pravico zasebnika je grob poseg v svobodo. Sindikat Mladi plus ravna obratno kot bi moral: državi pusti, da diskriminira (na podlagi osebnih okoliščin), zasebnika pa prijavlja delovni inšpekciji. Glede na to, da so sindikalisti že večkrat javno povedali, da ne marajo (»izkoriščevalskega«) kapitalizma in so večkrat izrazili naklonjenost določeni politični opciji (levi, ki je trenutno na oblasti in kateri pripada vodja Golobovega kabineta), lahko upravičeno sklepamo, da je delovanje sindikata Mladi plus ideološko (in politično).

Antidiskriminacijski politike in zakoni pomenijo: (prvič), omejevanje svobode (država nima pravice siliti ljudi, da se družijo z nekom ali nekoga zaposlijo, če sami tega ne želijo); (drugič), poseg v zasebno lastnino (država sili zasebnike, da v svojih lokalih ali trgovinah zaposlijo ljudi, ki jih ne želijo); (tretjič), nedoslednost oblasti (zakaj država ne bi uredila tudi tega, v koga se zaljubimo ali za kateri nogometni klub navijamo, saj takrat najbrž tudi diskriminiramo).

Preberite še:

»Jedli boste hrošče in srečni boste!« V Walesu šolarje v okviru pilotnega projekta hranijo z mokastimi črvi in črički

Štiridnevni delovni teden po formuli 100/80/100 za telebane: česa tovariši ne razumejo in pri kateri spremenljivki v formuli so v zmoti

Politična korektnost gre do bizarnih skrajnosti: nemška moška nogometna reprezentanca v ženskih dresih

Golobova vlada in primitivna ekonomija prebujene levice: zakaj načrti leve koalicije ne morejo delovati in bodo (po povzročitvi velike škode) zagotovo klavrno končali

Julia Weiss: WEF in Schwab želita s sintetično biologijo in nevtrotehnologijo ljudem odvzeti človeškost in človečnost, odvzeti jim želita dušo

Socialističnim eksperimentom s stanovanji, ki jih napoveduje Luka Mesec, so se odrekli celo azijski komunistični revolucionarji in Skandinavci (ki jih ima Golobova vlada za vzor)

Ker so se novinarji sindikalizirali, je lastnik preprosto likvidiral medij

01 ponedeljek Jan 2018

Posted by Kavarna Hayek in Družba

≈ 4 komentarji

Značke

Bill de Blasio, Chicago, DNAInfo, East, Gothamist, Joe Ricketts, New York, novinarstvo, sindikat, Writers Guild of America

Kdor vsaj malo bolj podrobno spremlja dogajanje čez lužo, je zagotovo kdaj naletel na portala Gothamist ali DNAInfo. V dobrih osmih letih, od kar ju je leta 2009 ustanovil Joe Ricketts, ameriški milijarder in podjetnik, sta portala postala najbolj brana lokalna portala na svetu – mesečno ju je bralo devet milijonov ljudi, pokrivala sta New York in Chicago, Ricketts je dajal delo 115 dobro plačanim novinarjem, fotografom in tehnikom. A zdaj so ostali brez dela, ker je podjetnik novembra 2017 sklenil, da bo portala ugasnil (trenutno sta še dostopna – TUKAJ in TUKAJ).

V svojem pismu bralcem je zapisal, da sta bila portala posel kot vsak drug. In ker nista bila dobičkonosna, ju je ugasnil. A zgodba je vendarle malce drugačna. Čeprav Ricketts tega izrecno ne omenja, se je za zaprtje portalov odločil takoj po tem, ko so se uredniki (bilo jih je 27) odločili, da se bodo pridružili velikemu novinarskemu sindikatu Writers Guild of America, East. Napovedali so, da bodo prek tega sindikata zahtevali novo kolektivno pogodbo, ki jim bo prinesla boljše pogoje dela in še večje plače. Oglasil se je celo župan New Yorka Bill de Blasio, ki je pozval upravo, naj spoštuje demokratično odločitev novinarjev. Po besedah članov sindikata je bil Ricketts zelo jezen. „Dokler gre za moj denar, lahko samo jaz odločam o poslovanju podjetja,“ pravijo, da jim je rekel. In očitno ga niso vzeli resno.

Delavci imajo seveda ustavno, zakonsko in moralno pravico, da se združijo v sindikat in da se z delodajalcem pogajajo o pogojih dela. Toda po drugi strani ne smemo pozabiti, da je bil Ricketts tisti, ki jim je dajal plače. In nihče ga ne more prisiliti, da bi jim plačeval še naprej, če tega ne želi. Portala je ugasnil iz preprostega razloga, ker zaposleni niso sprejeli dejstva, da je on tisti, ki odloča v podjetju. In če se kdo s tem ne sprijazni, gre lahko stran in naredi svoj portal.

Sindikat prekarcev ali sekta marksističnih vernikov

15 sobota Okt 2016

Posted by Kavarna Hayek in Družba

≈ 18 komentarjev

Značke

David N. Weil, delavci, delo in kapital, kapital, levičarji, Marko Funkl, prekarci, sindikat, Sindikat prekarcev, Venezuela

Pred dnevi je bil v okviru Svobodnega sindikata Slovenije ustanovljen Sindikat prekarcev. Poleg klasičnih sindikalnih floskul, da sindikat ustanavljajo zaradi izkoriščanja najranljivejše skupine delavcev in da prekarci nimajo pravice do bolniške odsotnosti, letnega dopusta, rednega dela, kar naj bi bil dolžan zagotavljati delodajalec, je predsednik novoustanovljenega sindikata Marko Funkl prepoznal tudi njihovega največjega sovražnika – kapital. Takole je modroval: »Ustanovitev sindikata je močno sporočilo, da smo vsi skupaj v istem loncu in nas kuha skupen sovražnik, ki se mu reče kapital.« Torej manj ko bo kapitala, več bo delavskih pravic, s tem pa tudi manj prekarnega dela, kajti, po tej logiki, je ravno kapital tisti, ki zavira zaposlovanje za nedoločen čas.

Seveda gre za klasično marksistično ideologijo, ki ustvarja konflikt med delom in kapitalom. Ta miselnost je povzročila po svetu veliko škode, grozljivo pa ni samo, da je sploh še živa, ampak da dobiva vse večjo veljavo. Čeprav preprost pogled na graf profesorja Davida N. Weila iz njegove knjige Economic Growth pove vse. Povsem jasno je, da je v državah, kjer je več kapitala, tudi produktivnost delavcev večja (zaradi boljše tehnologije) in boljše živijo. V tistih državah, kjer se kapital izganja (kot denimo v Sloveniji) bodisi zaradi mainstream ideologije bodisi zaradi visokih davkov in številnih regulacij, se živi slabše. Kako je sploh mogoče, da se nekaj tako osnovnega, trivialnega in logičnega demonizira? Avtor bloga Tko je John Galt odgovarja, da zaradi pravega »verskega fanatizma« levičarjev, ki radi živijo (in se napajajo) v kolektivizmu in za slabe razmere krivijo neoliberalni kapitalizem. In seveda kapital, ki je »skupen sovražnik«, kot bi rekel Funkl. Takih osebkom niti najbolj preprosti in osnovni dokazi ne pomagajo, zato jim tudi profesor Weil ne more. Njihova vera v konflikt dela in kapitala je globlja kot vera katoličana v Boga ali muslimana v Alaha, čeprav imajo po svetu številne primere, ki ta socialistični mit rušijo. Venezuela je lep primer. Bolivarska republika ima največje ocenjene zaloge nafte na svetu (298 milijard sodčkov; en sodček 159 litrov), ampak se ni izognila socialni in ekonomski katastrofi. Da bi se uničilo državo, ki ima dvakrat večje zaloge nafte kot Savdska Arabija (ki je ena najbogatejših držav na svetu) in številne druge naravne vire, moraš na oblasti resnično imeti socialistične fanatike, verske blazneže marksistične ideologije. Druge ni. In tja sta »romala« poslanca Združene levice Violeta Tomić in Miha Kordiš ter se navduševala, opravičevala težave, češ »imajo nekaj težav, pa ne zato, ker so v socializmu, ampak ker so še vedno v kapitalizmu«. Logično, ni kaj.

No, za konec malce starejši filmček odličnega profesorja Matta Zwolinskega: Does Capitalism Exploit Workers? S hrvaškimi podnapisi (prevedla ga je skupina Iustitia) ga lahko najdete tukaj.

Subscribe

  • Entries (RSS)
  • Comments (RSS)

Arhivi

  • marec 2023
  • februar 2023
  • januar 2023
  • december 2022
  • november 2022
  • oktober 2022
  • september 2022
  • avgust 2022
  • julij 2022
  • junij 2022
  • maj 2022
  • april 2022
  • marec 2022
  • februar 2022
  • januar 2022
  • december 2021
  • maj 2021
  • avgust 2018
  • januar 2018
  • december 2017
  • november 2017
  • oktober 2017
  • september 2017
  • avgust 2017
  • julij 2017
  • junij 2017
  • maj 2017
  • april 2017
  • marec 2017
  • februar 2017
  • januar 2017
  • december 2016
  • november 2016
  • oktober 2016
  • september 2016
  • avgust 2016
  • julij 2016
  • junij 2016
  • maj 2016
  • april 2016
  • marec 2016
  • februar 2016
  • december 2015
  • november 2015
  • oktober 2015
  • september 2015
  • avgust 2015
  • julij 2015
  • junij 2015
  • maj 2015
  • april 2015
  • marec 2015
  • februar 2015
  • januar 2015
  • december 2014
  • november 2014

Kategorije

  • Družba
  • Ekonomija
  • Gospodarstvo
  • Islam
  • javni sektor
  • katoliška cerkev
  • migracije
  • Narava
  • Politika
  • posilstvo
  • Poučne zgodbe
  • Uncategorized
  • Zgodovina
  • Zgodovinski spomin

Meta

  • Registriraj se
  • Prijava

Blog at WordPress.com.

Privacy & Cookies: This site uses cookies. By continuing to use this website, you agree to their use.
To find out more, including how to control cookies, see here: Cookie Policy
  • Follow Sledi
    • Kavarna Hayek
    • Join 110 other followers
    • Already have a WordPress.com account? Log in now.
    • Kavarna Hayek
    • Prilagodi
    • Follow Sledi
    • Prijavi se
    • Prijava
    • Report this content
    • Poglej stran v bralniku
    • Manage subscriptions
    • Skrij to vrstico
 

Nalagam komentarje...