• About

Kavarna Hayek

~ "If socialists understood economics they wouldn't be socialists." (Friedrich August von Hayek)

Kavarna Hayek

Tag Archives: Raul Castro

Po reformah so se plače na Kubi podvojile

18 sobota Nov 2017

Posted by Kavarna Hayek in Ekonomija, Politika, Poučne zgodbe

≈ 1 komentar

Značke

Fidel Castro, Kuba, Raul Castro, revščina;, socializem

Povprečna plača na Kubi je bila v preteklem letu 740 kubanskih pesov ali 25,1 evra, poroča portal Translating Cuba. To je enkrat toliko, kot je bila leta 2007 (takrat je znašala 13,82 evra), ko je še živel in vladal okoreli komunist Fidel Castro. Njegov brat Raul je namreč potem, ko mu je Fidel predal oblast, izpeljal nekatere reforme. Med drugim je odpustil pol milijona državnih uslužbencev in omogočil ljudem, da se samozaposlijo. Ti ukrepi so bili za socialistično Kubo revolucionarni.

V primerjavi z razvitimi državami so kubanske plače še vedno smešno nizke. Najboljše plačani sektorji na otoku so: industrija sladkorja (42,22 evra), delo v kamnolomih in rudnikih (41,29 evra), finančne službe (34,93 evra) ter poljedelstvo in ribolov (33,57 evra). Najvišje plače imajo v provinci Ciego de Ávila (27,60 evra).

Najslabše plačani so delavci v komunali (17,04 evra), državni administraciji (17,30 evra) in javnem šolstvu (18,08 evra). Najnižje povprečne plače imajo v provinci Guantánamo (21,45 evra).

Kuba sicer še naprej ostaja socialistična in revna država. Oblast pravi, da tudi socialna država, saj so Kubanci vsak mesec deležni državne pomoči. Vsak državljan prejme 3,5 kilograma riža, dva kilograma sladkorja, liter sojinega olja, škatlo kave, zavitek testenin, pet jajc in nekaj piščančjega mesa. Vsakemu otroku do sedmega leta starosti pripada še pol litra mleka na dan.

Kdo je bil Che Guevara, ikona levičarjev?

08 nedelja Okt 2017

Posted by Kavarna Hayek in Družba

≈ 3 komentarji

Značke

Ernesto "Che" Guevara, Eutimi Guerre, Fidel Castro, komunizem, Kuba, Raul Castro, revolucija, socializem, Združeni narodi

Če bi bil Ernesto Che Guevara (1928-1967), rojeni Argentinec in zdravnik, še živ, bi bil star 89 let. Bil bi ostarel, nič kaj romantičen kubanski revolucionar, najbrž priključen na cevke, ki bi ga umetno ohranjale pri življenju. Doživel bi zlom Kube, popoln kolaps bolivarske revolucije, gospodarski čudež Čila, Tita brez ene noge, lov na Nicolaeja Ceaușescuja in krogle v njegovem telesu na božični dan, padec Berlinskega zidu, za katerim se je skrival „socialistični raj“, smrt Fidela Castra. Pa ni živ. V ponedeljek, 9. oktobra, bo minilo 50 let od njegove smrti. Ubili so ga. Tako kot je sam ubil ali dal ubiti brez sojenja na deset tisoč ljudi, od katerih večina sploh ni bila njegovih sovražnikov. Večina ljudi, predvsem mladih, ga idealizira, ponosno ga nosi na majicah, vprašanje je, če sploh vedo, kaj je bil in kaj je predstavljal. Tudi TV Slovenija, ki je namesto resnega dokumentarnega filma o Che Guevari predvajala romantičen hollywoodski zmazek z Beniciom Del Torom v glavni vlogi.

Ne mislim pisati o Che Guevari, dovolj je nekaj njegovih citatov.

O revolucionarni „pravni državi“

„Za pošiljanje ljudi pred strelski vod ne potrebuješ sodnega dokaza. Ti postopki so arhaično-meščanske podrobnosti. To je revolucija. In revolucionarnost mora postati hladnokrvni stroj za ubijanje, ki ga motivira čisto sovraštvo.“

Znani so Chejevi zloglasni strelski vodi, ki jih je vodil. Skupaj s Fidelom Castrom in njegovim bratom Raulom je trojica lastnoročno ubila najmanj 1.253 ljudi. Iz tistega časa je nastala tudi fotografija, za katero bi najrajši videli, da jo nikoli ne bi bilo. Prikazuje, kako „trojica“ izvaja usmrtitev.

O reševanju „težav“

„Težavo sem rešil s kalibrom .32. V desni del njegovih možganov sem ustrelil kroglo. (…) Vse, kar je bilo njegovo, sem si prisvojil.“

Tako je komentiral umor sodelavca Eutimija Guerre, ki ga je obtožil vohunstva.

O dokazih

„Ne potrebujem dokazov, da bi ubil človeka. Potrebujem samo dokaz, zakaj ga ne bi ubil.“

Tako je Che odgovoril v Združenih narodih, ko so ga vprašali, po kakšnih kriterijih ubija ljudi, ki so povezani z nasprotniki socializma.

O mladih

„Mladi se morajo naučiti razmišljati kot množica. Zločin je razmišljati kot posameznik.“

Te besede levičarji še vedno imajo za svete.

O sebi

„Dobro sem in žejen krvi. Kot pravi vojak.“

To je pisal svoji materi.

O črncih

„Črnec je malomaren in sanjač, svojo majhno plačo zapravlja za neumnosti in pijačo. Evropejec izvira iz tradicije dela in varčevanja, kar ga je pripeljalo v ta del Amerike. (…) Zaradi svoje rase se jim ni treba umivati.“

Tako je Che Guevara v svojih dnevnikih razmišljal o črncih. Zanimivo. Che je levičarska ikona, hkrati pa rasist.

O relativnosti časa

„Revolucija ni jabolko, ki pade z drevesa, ko pride čas. Ti si ta, ki mora jabolko prisiliti, da pade.“

Che o tem, kdaj je čas za okrutno revolucijo. To metodo danes levičarji uporabljajo v gospodarstvu. Delijo denar, preden ga zaslužijo. Če ga sploh.

O medijih

„Ukiniti moramo vse časopise. S svobodnimi mediji je revolucija nemogoča.“

Hm, levičarji ne marajo svobode govora. No, pravzaprav jo. Dopuščajo svobodo govora, dokler se z njimi strinjaš. Ko se ne, je to že sovražni govor.

O ceni revolucije

„Zmaga socializma je vredna milijone atomskih žrtev. (…) Če bi nuklearne rakete ostale na Kubi, bi jih izstrelili v samo srce ZDA, to pomeni – na New York.“

„Humanitarec“ ni nikoli skrival, da bi uničil ZDA, če bi mogel.

O vojski

„Sovraštvo je središče našega boja. Divje sovraštvo človeka sili prek njegovoh zmožnosti in iz njega naredi hladnokrvni stroj za ubijanje. Točno taki morajo biti naši vojaki.“

Socialisti naj bi bili miroljubni, ali ne?

Socialističnem gospodarstvu

„Naši tovariši iz tovarne so izdelali zobno pasto. Dobra je, kot so bili prejšnje. Zobe čisti povsem enako, napaka je le, ker se čez nekaj časa spremeni v kamen.“

Che Guevara je bil nekaj časa celo glavni gospodarstvenik socialistične vlade, čeprav je bil ekonomsko popolnoma nepismen. Kako je že rekel Hayek? Će bi se socialisti spoznali na ekonomijo, ne bi bili socialisti.

Dobra novica: umrl je Fidel Castro

26 sobota Nov 2016

Posted by Kavarna Hayek in Politika, Zgodovina

≈ 5 komentarjev

Značke

Ernesto "Che" Guevara, Fidel Castro, Kuba, Margaret Thatcher, Maria Werlau, množično streljanje, Raul Castro

Ko me je ujela vest, da je umrl ostareli in okoreli komunist Fidel Castro, sem najprej pobrskal po Twitterju. Vsaj pri „mojih“ je prevladovalo navdušenje, medtem ko so se sovražniki svobode in demokracije, se pravi levičarji vseh vrst in barv, zgražali, kako se lahko nekdo veseli smrti drugega. Kot da se ne spomnijo tistega aprila 2013, ko je umrla baronica Margaret Thatcher. Takrat so ulice Londona in še katerega mesta preplavili aktivisti in progresivci ter spodbujeni s strani komentarjev Guardiana in BBC odpirali šampanjce in se veselili smrti. Čarovnica je umrla, smo lahko brali na transparentih razigrane množice. Kar je povsem nerazumljivo, saj je Thatcherjeva s ekonomsko politiko liberalnega kapitalizma potegnila Britance iz globoke krize. Edino, kar bi ji „neoliberalci“ lahko zamerili, je, da je kriva za norijo o globalnem segrevanju. Naftna kriza v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in izsiljevalski sindikati (predvsem delavcev v premogovnikih) so njene svetovalce privedli do zamisli o čistejši energiji, zato se je Velika Britanija naslonila predvsem na nuklearke. Thatcherjeva je tako obračunala s sindikati, levičarski aktivisti pa so si kasneje po padcu Berlinskega zidu, ko so v socialističnih državah izgubili izgubili svoj navdih, prisvojili idejo globalnega segrevanja in nadaljevali „boj“ proti kapitalizmu. To je spoznala celo Thatcherjeva sama in rekla: „Global warming provides a marvelous excuse for worldwide, supra-national socialism.”

Ampak pustimo zdaj počivati v miru veliko državnico, ki je nad Evropo držala luč svobode, poglejmo rajši, kdo je bil Fidel Castro, s katerim se je rad družil tudi balkanski krvnik Josip Broz. Njegovo klasično biografijo si lahko preberete kjerkoli na spletu (denimo tukaj). Seveda je večinoma prirejena. Prikazujejo ga kot državnika in revolucionarja, mogoče malce diktatorja, ki se je na Kubi upiral zlobnim ZDA. A je bil vse prej kot to. Malo znani so njegovi zloglasni strelski vodi, ki jih je vodil drug zločinec – Ernesto “Che” Guevara, bolj znan kot El Che. Trojica, kamor je spadal tudi Fidelov brat Raul Castro, je lastnoročno ubila najmanj 1.253 ljudi. Iz tistega časa je nastala tudi fotografija, za katero bi najrajši videli, da jo nikoli ne bi bilo. Prikazuje, kako „trojica“ izvaja usmrtitev. No, El Cheja so, hvala Bogu, leta 1967 ubili, medtem ko je „izvažal“ revolucijo v Afriko, Fidel Castro pa je živel še nadaljnjih pol stoletja. Lani ga je obiskal celo papež Frančišek in na ta način dal nekakšno odvezo za njegove zločine.

Koliko ljudi je umoril ali dal umoriti, nihče ne ve. Ubijali so po znani doktrini Che Guevare: „Za pošiljanje ljudi pred strelski vod ne potrebuješ sodnega dokaza. Ti postopki so arhaično-meščanske podrobnosti. To je revolucija. In revolucionarnost mora postati hladnokrvni stroj za ubijanje, ki ga motivira čisto sovraštvo“. Profesor Armando Lago pravi, da je bilo žrtev med 10.000 in 100.000. Dokumentirano je 7.842 žrtev, pri poskusu bega iz „komunističnega raja“ je umrlo še več kot 77 tisoč ljudi. Koliko žrtev je bilo v resnici, najbrž ne bomo izvedeli nikoli. Arhivarka Maria Werlau pravi, da je skupno število žrtev lahko desetkrat večje. Zaradi krvoločnosti se je junija 1969 skupaj s Titom in še tremi drugimi diktatorji znašel na naslovnici Tima.

Umrl je torej množični morilec. Žal je umrl na svobodi. Človek, ki je bil odgovoren za množično zatiranje in smrt ljudi na Kubi, ki je podpiral teror in genocid v Afriki, bi moral umreti v ječi. Krivdo nosijo tudi mediji in aktivisti za človekove pravice, ki so denimo pozivali k pregonu generala Augusta Pinocheta, ne pa tudi (oziroma komajda kaj) Fidela Castra. Zato ustvarjalci Kavarne Hayek želimo „El Comandantu“ boleče cvrtje v večnem ognju Luciferjevega pekla.

Tukaj lahko preberete, kako se tisti, ki so slavili smrt Thatcherjeve, zdaj zgražajo nad ljudmi, ki se veselijo smrti Castra.

Subscribe

  • Entries (RSS)
  • Comments (RSS)

Arhivi

  • maj 2022
  • april 2022
  • marec 2022
  • februar 2022
  • januar 2022
  • december 2021
  • maj 2021
  • avgust 2018
  • januar 2018
  • december 2017
  • november 2017
  • oktober 2017
  • september 2017
  • avgust 2017
  • julij 2017
  • junij 2017
  • maj 2017
  • april 2017
  • marec 2017
  • februar 2017
  • januar 2017
  • december 2016
  • november 2016
  • oktober 2016
  • september 2016
  • avgust 2016
  • julij 2016
  • junij 2016
  • maj 2016
  • april 2016
  • marec 2016
  • februar 2016
  • december 2015
  • november 2015
  • oktober 2015
  • september 2015
  • avgust 2015
  • julij 2015
  • junij 2015
  • maj 2015
  • april 2015
  • marec 2015
  • februar 2015
  • januar 2015
  • december 2014
  • november 2014

Kategorije

  • Družba
  • Ekonomija
  • Gospodarstvo
  • Islam
  • javni sektor
  • katoliška cerkev
  • Politika
  • posilstvo
  • Poučne zgodbe
  • Uncategorized
  • Zgodovina
  • Zgodovinski spomin

Meta

  • Registriraj se
  • Prijava

Blog at WordPress.com.

Privacy & Cookies: This site uses cookies. By continuing to use this website, you agree to their use.
To find out more, including how to control cookies, see here: Cookie Policy
  • Follow Sledi
    • Kavarna Hayek
    • Join 94 other followers
    • Already have a WordPress.com account? Log in now.
    • Kavarna Hayek
    • Prilagodi
    • Follow Sledi
    • Prijavi se
    • Prijava
    • Report this content
    • Poglej stran v bralniku
    • Manage subscriptions
    • Skrij to vrstico