• About

Kavarna Hayek

~ "If socialists understood economics they wouldn't be socialists." (Friedrich August von Hayek)

Kavarna Hayek

Tag Archives: protekcionizem

Preden EU očita Trumpu protekcionizem in intervencionizem, naj pomete pred svojim pragom

25 sobota Feb 2017

Posted by Kavarna Hayek in Ekonomija

≈ 4 komentarji

Značke

damping, David Ricardo, Donald Trump, Frans Timmermans, izolacionizem, protekcionizem, teorija teorijo komparativnih prednosti

Da ne bo nesporazumov, razčistimo takoj na začetku. Protekcionizem je slab. Gre za niz gospodarskih in političnih ukrepov (carine, prepoved uvoza, subvencije in podobno), da se zavaruje domača industrija. Povedano drugače – onemogočena oziroma omejena je prosta trgovina med dvema državama ali več državami. Trgovina pa je tista, ki je vsaki državi prinesla napredek in blagostanje.

Običajno se prednosti mednarodne trgovine dokazujejo s teorijo komparativnih prednosti angleškega ekonomista Davida Ricarda, ki je v svojih delih sicer imel nekaj povsem zgrešenih zaključkov, a logika omenjene teorije je brezhibna. Težava je le, da jo levičarji (in tudi desničarji), ki se pri napadih na Trumpov protekcionizem sklicujejo na Ricarda, ne razumejo dobro. Zato najprej na kratko o tem. Osnovna misel je, da so na boljšem vse države (win-win), ki med seboj trgujejo. Vsaka se pač specializira na določen proizvod, kjer je najbolj produktivna, nato sledi menjava dobrin, kjer vsi pridobijo. Zato je potrebna prosta trgovina oziroma prostotrgovinski sporazumi med državami. Za primer pisci običajno dajejo Nemčijo in Italijo. Prva proizvaja pivo, druga obleke. Po izmenjavi dobrin bodo Italijani pili boljše pivo, Nemci pa bodo bolje oblečeni. A tu se razumevanje in navajanje Ricarda običajno ustavi. Zgornji primer temelji na absolutnih prednostih, se pravi, katera država proizvaja neko dobrino z manjšim stroškom. Toda za mednarodno trgovino absolutne prednosti niso pomembne, temveč so pomembne relativne prednosti – kdo proizvaja z manjšim oportunitetnim stroškom. Kaj to pomeni, si oglejmo na primeru.

Ker so Nemci znani po svoji disciplini in produktivnosti, lahko sklepamo, da so bolj produktivni tudi v izdelavi oblek. Tako Italijan potrebuje za izdelavo ene obleke 8 ur, Nemec pa samo 5. Ker tudi Italijani varijo pivo, a so manj produktivni, si zamislimo, da Italijani potrebujejo za varjenje enega sodčka piva 6 ure, Nemci pa samo 3. Torej, Nemci imajo pred Italijani absolutno prednost. Ali ta logika pomeni, da jim ni potrebno trgovati z Italijani, če sami oba izdelka naredijo hitreje, z manjšim stroškom in boljše? Ne. Težava je, ker je zanemarjen oportunitetni strošek: čeprav Nemci obe dobrini proizvajajo z manjšim stroškom dela, imajo Italijani pri proizvodnji oblek komparativno prednost.

Da bi Nemci izdelali eno obleko, se morajo odpovedati 1,66 sodčka piva, da bi pa Italijani izdelali eno obleko, se morajo odpovedati samo 1,33 sodčka piva. Torej Nemci imajo večje stroške izgubljenih priložnosti v izdelavi oblek. Če bi državi proizvajali samo za sebe (izolacionizem), bi denimo v 120. urah za vsak izdelek Italijani proizvedli 15 oblek in 20 sodčkov piva, Nemci pa 24 oblek in 40 sodčkov piva. Torej skupaj 39 oblek in 60 sodčkov piva. V primeru, ko bi se Italijani povsem posvetili proizvodnji oblek, kjer imajo komparativno prednost, Nemci pa pivu, bi bil rezultat naslednji: Italijani bi izdelali 30 oblek, Nemci pa zvarili 80 sodčkov piva. Glede na prejšnjo situacijo (izolacionizem) imamo 9 oblek manj in 20 sodčkov piva več. Če pa želimo vendarle zadržati enako količino oblek, kot na začetku, morajo Nemci izdelavi oblek posvetiti 45 ur, drugo pa proizvodnji piva. Tako bi izdelali 9 oblek (45 ur) in 65 sodčkov piva (195 ur), Italijani pa v 240 urah 30 oblek. Skupen rezultat bi bil: 39 oblek in 65 sodčkov piva. V odnosu na izolacionizem oziroma na stanje brez trgovine imamo v istem času enako število oblek in 5 sodčkov piva več. To pojasnjuje, da proizvodnja na podlagi komparativnih prednosti pripelje do rasti standarda in blaginje prebivalstva, medtem ko izolacionizem in protekcionizem pripeljeta do zmanjšanja standarda.

Zdaj pridemo do bistvenega. Zadeva deluje, dokler se v proizvodnjo in izmenjavo dobrin ne vmešavajo vlade. Čim država pomaga domačemu gospodarstvu z raznimi državnimi pomočmi, ugodnimi posojili, nepovratnimi sredstvi in neštetimi subvencijami, se tudi prosti trg in mednarodna trgovina popačita. Če bi italijanska vlada subvencionirala proizvodnjo piva do mere, da bi pivo Italijani prodajali v Nemčijo po nižji ceni, kot ga proizvajajo Nemci, to dolgoročno ni dobro ne za Italijane ne za Nemce. Nemci bi sicer pili cenejše pivo, kar je z vidika potrošnika dobro, toda prej ali slej bi morali zapreti svoje pivovarne, ki zaradi subvencioniranih italijanskih pivovarn ne bi bile več konkurenčne. In ko bi zaprli tovarne, ne bi bilo plač, s katerimi bi kupovali italijansko pivo. To je eden od razlogov (damping), zaradi katerega imajo tudi na deklarativni ravni svobodne države liberalnega kapitalizma carine na uvoženo blago in storitve oziroma omejen uvoz blaga in storitev za določene proizvode. Povedano drugače: prosta trgovina med državama (ali državami) je smiselna samo, če so te države, ki med seboj trgujejo, tudi notranje svobodne na način, da ni vladnega intervencionizma in subvencij. Res je, da je prosta mednarodna trgovina edina prava pot razvoja in napredka, a v enakih pogojih za vse vpletene, se pravi brez posameznih pomoči in ukrepov vlad. Zato je bolj smiselno, da države med seboj sklepajo dvostranske prostotrgovinske sporazume, kot sporazume v okviru skupin držav, kjer so ene države svobodne in upoštevajo tržna načela, druge pa nesvobodne in imajo socialistično gospodarstvo, kjer prevladujeta intervencionizem in monopolno državno lastništvo. Tipičen primer je EU, kar je pokazala tudi najnovejša raziskava fundacije Heritage. Pred intervencionizmom in protekcionizmom ni imuna prav nobena država, niti skupina držav. Samo poglejmo carine, enega najbolj vidnih znakov protekcionizma, ki naj bi ga zdaj uvajal ameriški predsednik Donald Trump, pred njim pa »svarita« tako Mehika kot EU.

Medtem ko Mehičani prosto (največ ilegalno) in skoraj brez omejitev vstopajo v ZDA, imajo Američani za vstop in vnos dobrin v Mehiko celo vrsto omejitev (Mehika ima tudi različne carinske stopnje na uvoz: od 0 odstotkov za računalniško opremo do 120 odstotkov). In če ste mislili, da lahko prebivalci EU prosto uvažajo, kar želijo iz drugih (tretjih) držav, ste se zmotili – kar 25 odstotkov uvoza je carinjenega (omejitve si lahko ogledate tukaj in tukaj). In naprej. EU se zgraža, da bo Trump pomagal domači industriji, toda naj si ogleda, kakšen intervencionizem (in protekcionizem) se gre sama: denimo francoska pomoč avtomobilski industriji ali omejevanje uvoza fotovoltaičnih panelov in sončnih celic. Podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans celo izjavlja: »Imamo pravico zaščititi svojo industrijo.« Ja, prav. Toda če ima pravico EU, jo ima tudi ZDA, mar ne? Torej, preden EU očita Trumpu protekcionizem in intervencionizem, naj najprej pomete pred svojim pragom, saj ravna povsem enako.

Trump vs. Clinton in zakaj medijski mainstream ne sooči njuna gospodarska programa

01 torek Nov 2016

Posted by Kavarna Hayek in Družba, Ekonomija, Politika

≈ 8 komentarjev

Značke

davki, Donald Trump, energetika, gospodarski program, Hillary Clinton, minimalna plača, podjetništvo, protekcionizem, socializem, Thomas Sowell, TTIP, volitve, zaposlovanje, ZDA

Ekonomist Thomas Sowell, spreobrnjeni socialist, je dejal nekako takole. Ni težava, da levičarji ne znajo razmišljati, niti to, da ne razmišljajo, ampak dejstvo, da si domišljajo, da vedo, kaj razmišljanje je. Mešajo ga s čustvi. Enako je, ko od slovenskega medijskega mainstreama dobimo dnevno dozo volilne tekme za novega ameriškega predsednika. Običajno tako, da se demonizira (domnevno brezobzirni) Donald Trump in poveličuje (domnevno socialno čutečo) Hillary Clinton. A to še ni vse. Bralec, poslušalec ali gledalec dobi vtis, da je od mnenja Slovenk in Slovencev odvisno, ali bodo ZDA dobile predsednika ali predsednico. Za slovenske medije (no, niso edini) je značilno, da o gospodarskih programih obeh kandidatov skoraj ni govora, osredotočajo se izključno na to, kaj je Trump kdaj kaj rekel o migrantih in kakšen je njegov odnos do žensk, pri Clintonovi (seveda v manjši meri) pa na afere – od Bengazija do vplivanja na delo FBI. Če je že govora o gospodarski politiki, se to zelo poenostavlja in minimalizira na socialno problematiko. Trump naj bi jemal revnim in dajal bogatim, da bodo še bogatejši, Clintonova naj bi bila socialna ženska, ki bo bolj obdavčila bogate, da bi dala revnim. Kakopak je to daleč od resnice.

Preden si malo bolj podrobno ogledamo njuna gospodarska programa na splošno, za uvod nekaj o ZDA. ZDA so postale najmočnejša gospodarska sila v zgodovini človeštva zaradi relativno svobodnega trga, omejene moči zvezne vlade in spoštovanja zasebne lastnine. Žal se od tega že nekaj časa oddaljujejo, povečuje se vpliv intervencionizma in etatizma, osebne svoboščine se krčijo. Zdaj grozi, da bo še slabše. Na eni strani je Clintonova, ki utegne najmočnejšo gospodarsko silo spremeniti v državo „dojiljo“ (kot smo navajeni v evropskih državah) in jo narediti še bolj socialistično, na drugi strani je Trump s svojim protekcionizmom.

Povejmo še to, da bi razliko med njunima programoma najlažje opisali z njunim dojemanjem ameriškega sna. Trump izhaja iz načela, da se ljudje sicer rodijo različni, a z enakimi pravicami in enakimi možnostmi za uspeh, če si ga seveda želijo. Če tega sna ne uresničijo, ni zato kriv drug človek ali država, krivi so sami. Clintonova po drugi strani meni, da je ameriški sen zgolj mit, saj imajo eni že ob rojstvu več pravic in več možnosti. Če človeku ameriški sen ne uspe, za neuspeh ni kriv sam, ampak vsi drugi: od konkurentov do države. Zato je zvezna vlada tista, ki mora posamezniku pomagati do uspeha.

Poglejmo si  nekatere podrobnosti in glavne značilnosti.

Trgovinski sporazum (TTIP) med EU in ZDA

Trump je odločno proti sporazumu, Clintonova pa je najprej podpirala TTIP (saj ga je pomagala oblikovati), zdaj vanj dvomi.

Regulacija Wall Streeta

Clintonova podpira Dodd-Frank zakon, ki bi ga na nekaterih področjih še zaostrila, Trump bi Dodd-Frank zakon odpravil.

Minimalna plača

Trump nasprotuje določitvi nove, višje minimalne plače na nacionalni (zvezni) ravni (7,25 dolarja na uro). Če jo želi določiti, naj jo vsaka zvezna država določi po svoje. Clintonova bi na nacionalni ravni zagotovila minimalno plačo v višini 12 ameriških dolarjev na uro, ponekod pa 15 dolarjev.

Podjetništvo in mala podjetja

Clintonova bi dala olajšave za mala podjetja, podpira inovativne pristope financiranja podjetništva, Trump nima jasno izdelanega (razen kritike zvezne vlade) stališča do manjših podjetnikov.

Proizvodni sektor

Trump načrtuje agresivno zunanjetrgovinsko politiko (večji izvoz) in uvedbo carin za oživitev predelovalne industrije. Carina na mehiško blago bi bila 35-odstotna, na kitajsko pa 45-odstotna. Clintonova podpira davčne olajšave za podjetja, ki bi proizvodnjo preselila nazaj v ZDA, in subvencije podjetjem za zaposlitev novih delavcev.

Infrastruktura

Trump sicer pravi, da je modernizacija infrastrukture pomembna, a do nedavnega še ni vedel, kako bi jo financiral. Pred dnevi pa je dejal, da bi za obnovo cest, mostov in druge infrastrukture namenil en bilijon ameriških dolarjev. Po besedah Clintonove bi njena zvezna vlada v petih letih za javna dela investirala 275 milijard ameriških dolarjev v gradnjo infrastrukture.

Prezaposlitev delavcev

Za prezaposlitev bi Clintonova podjetjem dala 1.500 evrov davkoplačevalskega denarja za vsakega delavca oziroma vajenca, Trump o tem nima jasnega stališča.

Dohodkovna neenakost

Clintonova bi priznala 15-odstotno davčno olajšavo podjetjem, kjer bi lastniki dobiček delili z delavci, Trump o tem (razen nekaterih pripomb o previsokih dohodkih predsednikov uprav, zlasti bankirjev) nima posebnega mnenja.

Energetika

Trump obljublja oživitev energetskega sektorja s pomočjo fosilnih goriv in deregulacijo področja energetike, Clintonova načrtuje, da bi se v desetih letih vsak ameriški dom napajal z obnovljivimi viri energije (ob pomoči zvezne vlade) in da bi porabo nafte zmanjšali za tretjino.

Znanost in tehnologija

Clintonova bi povečala izdatke zvezne vlade za znanstvene raziskave na vseh področjih, Trump bi se osredotočil predvsem v raziskavo vesolja, saj verjame, da je prihodnost ZDA v vesolju in da lahko to prinese delovna mesta.

Družinska delovna politika

Clintonova obljublja vse mogoče in nemogoče: od zagotovljenega enakega plačila in plačanega porodniškega dopusta do brezplačnega varstva otrok in plačila bolniške. Nikoli ni povedala, kje bi dobila denar, da bi pokrila te stroške. Trump pravi, da bi družinska politika Clintonove ZDA pahnila v recesijo, sam nima jasno izdelane politike.

Delovna mesta

Trump bi število novih delovnih mest povečal s spodbujanjem, da se več podjetij ustanovi doma, da se ustanavljanje podjetij deregulira in da se poveča število delovnih mest v proizvodnji. Clintonova bi zaposlenost povečala z javnimi deli in velikimi infrastrukturnimi projekti.

Davki

1. Dohodnina

Za lažje razumevanje najprej na kratko in poenostavljeno o ameriški dohodninski lestvici. Ta ima sedem razredov: najnižji dohodki (do 9.225 ameriških dolarjev za samske in do 18.450 dolarjev za poročene) so obdavčeni z 10 odstotki, najvišji (nad 413.200 dolarjev za samske in nad 464.850 dolarjev) pa z 39,6 odstotka. Kaj obljubljata Trump in Clintonova.

Clintonova bi plačilo dohodnine odpravila za dohodke pod 9.275 ameriških dolarjev, druge stopnje bi ostale približno enake, a uvedla bi nov dohodninski razred za tiste, katerih letni dohodki presegajo 5 milijonov dolarjev (obdavčitev 43,6 odstotka od davčne osnove).

Tudi Trump bi odpravil dohodnino za ljudi z najnižjimi dohodki, samo da bi mejo, po kateri si obdavčen, dvignil z 9.255 dolarjev na 29.000 dolarjev. Nato bi imel samo še tri dohodninske razrede: do 54.000 dolarjev (12 odstotkov), od 54.001 do 154.000 dolarjev (25 odstotkov) in najvišji dohodninski razred nad 154.001 dolarja (33 odstotkov). Trump bi torej znižal davek vsem.

2. Obdavčitev podjetij

ZDA imajo danes eno najvišjih stopenj obdavčitev dohodka pravnih oseb – 35 odstotna stopnja. Trump bi obdavčitev znižal na 15 odstotkov.

Sedanji predsednik Barack Obama je predlagal, da bi ta davek znižali s 35 na 28 odstotkov, toda Clintonova se o tem še ni jasno izrekla. Zdi se, da ne podpira znižanja.

3. Davek na nepremičnine

Trump bi popolnoma odpravil davek na nepremičnine. Meni, če si enkrat že plačal davek, ko si nepremično kupil, ne moreš biti zdaj obdavčen samo zato, ker jo imaš. To bi veljajo za tiste samske, katerih premoženje ne presega 5,45 milijona dolarjev, in družine, katerih premoženje ne presega 10,9 milijona evrov.

Clintonova meni, da je davek na nepremičnine premajhen, zato bi ga povečala.

4. Davek na dediščino

Trump bi davek na dediščino odpravil, medtem ko bi Clintonova davek na dediščino najbogatejših Američanov povečala s 40 odstotkov na 65 odstotkov.

Subscribe

  • Entries (RSS)
  • Comments (RSS)

Arhivi

  • avgust 2022
  • julij 2022
  • junij 2022
  • maj 2022
  • april 2022
  • marec 2022
  • februar 2022
  • januar 2022
  • december 2021
  • maj 2021
  • avgust 2018
  • januar 2018
  • december 2017
  • november 2017
  • oktober 2017
  • september 2017
  • avgust 2017
  • julij 2017
  • junij 2017
  • maj 2017
  • april 2017
  • marec 2017
  • februar 2017
  • januar 2017
  • december 2016
  • november 2016
  • oktober 2016
  • september 2016
  • avgust 2016
  • julij 2016
  • junij 2016
  • maj 2016
  • april 2016
  • marec 2016
  • februar 2016
  • december 2015
  • november 2015
  • oktober 2015
  • september 2015
  • avgust 2015
  • julij 2015
  • junij 2015
  • maj 2015
  • april 2015
  • marec 2015
  • februar 2015
  • januar 2015
  • december 2014
  • november 2014

Kategorije

  • Družba
  • Ekonomija
  • Gospodarstvo
  • Islam
  • javni sektor
  • katoliška cerkev
  • migracije
  • Politika
  • posilstvo
  • Poučne zgodbe
  • Uncategorized
  • Zgodovina
  • Zgodovinski spomin

Meta

  • Registriraj se
  • Prijava

Blog at WordPress.com.

Privacy & Cookies: This site uses cookies. By continuing to use this website, you agree to their use.
To find out more, including how to control cookies, see here: Cookie Policy
  • Follow Sledi
    • Kavarna Hayek
    • Join 99 other followers
    • Already have a WordPress.com account? Log in now.
    • Kavarna Hayek
    • Prilagodi
    • Follow Sledi
    • Prijavi se
    • Prijava
    • Report this content
    • Poglej stran v bralniku
    • Manage subscriptions
    • Skrij to vrstico