Značke
brezplačno kosilo, Dijaška organizacija Slovenije, Inštitut 8. marec, Kavarna Hayek, levičarji, medijski mainstream, MSM, negativna pravica, potreba, pozitivna pravica, pravica, progresivizem, robert golob, temeljna človekova potreba, temeljna človekova pravica, Twitter, Vlada RS, Študentska organizacija Slovenije
»Brezplačna kosila za vse otroke kot pravica, ki pripada vsem.« (Inštitut 8. marec, Twitter, 22. avgust 2022)
Vsekakor eden najbolj populističnih projektov Inštituta 8. marec. Prav nič nimam proti, da (radikalne) feministke z Glinškove ploščadi 9 povedo svoje mnenje in predlagajo karkoli, skrbi me, da njihove predloge brez kakršnegakoli razmisleka večina takoj zagrabi. Treba je priznati, da so dostojne naslednice in uporabnice marksistične dialektike, da je njihov vokabular, kjer se besedam selektivno daje nov pomen, izpiljen na način, da je tisti, ki jim nasprotuje, vedno kriv zločina. Drugače mislečim ničesar ne puščajo za sabo: vedno želijo pobrati vsa jabolka z jablane.
Če zanemarimo nedoslednost levičarjev (brezplačno kosilo za vse, davkov pa ne bi vsi plačali enako, ker velja progresivna obdavčitev), brezplačno šolsko kosilo nikakor ni za vse brezplačno, saj ga bo moral nekdo plačati (»brezplačno« šolstvo stane neto davkoplačevalca skoraj 3.000 evrov na leto). To je preprosto empirično dejstvo. Če ga zagovarjate, tvegate, da ga bodo revolucionarji z ulice tolmačili kot »sovražni govor«, medijski mainstream pa vas bo pribil na sramotilni steber, češ da otrokom ne privoščite hrane. Kakopak, brezplačno kosilo je vendarle »pravica, ki pripada vsem«, kar je, po njihovo, revolucionaren premik v boju proti odpravi (»prehranske«) revščine. Po tej logiki ste vi (ki vendarle uporabljate kanček zdrave pameti in razumete besede take, kot v resnici so, ne v novem pomenu, ki jim ga dajejo neokomunisti) protirevolucionar in vsako protirevolucionarno dejanje bo kaznovano. Levičarji so resnično mojstri izkrivljanja in spreminjanja jezika in pomena besed.
Tako ne obstaja »pravica do brezplačnega kosila«, ne obstaja pravica do nečesa, ne obstaja pravica na nekaj. Za uveljavljanje take »pravice« moraš nekaj vzeti nekomu drugemu. Tako razumevanje »pravice do brezplačnega kosila« pomeni, da ima nekdo pravico od drugega zahtevati, da mu jo izpolni (plača kosilo). To (pozitivna pravica do nečesa ali na nekaj) je v neposrednem nasprotju s temeljnimi človekovimi pravicami in svoboščinami (negativne pravice, ki ne zahtevajo aktivnosti drugih); pomeni njihovo kršenje, saj ima vsak posameznik pravico do svobode brez prisile, uveljavitev pravice do brezplačnega kosila bi pomenila, da mora nekdo pod prisilo plačati kosilo.
To ni edino izkrivljanje pomena besed, ki mu večina medijev slepo sledi, ne da bi novodobne modrece vprašala po zdravi pameti. Nedavno sta predsedstvi Dijaške organizacije Slovenije in Študentske organizacije Slovenije zahtevali uvedbo brezplačnih menstrualnih higienskih pripomočkov, ker naj bi bila to »temeljna človekova potreba«. Zdaj berem, da se je že odzvala vlada Roberta Goloba, češ da bo to zahtevo udejanjila. Levičarski mediji so ti pozdravili, večino desnih medijev je samo zanimalo, kdo bo to financiral in kdo bo do njih upravičen (no, vsaj nekaj), nihče pa se ni vprašal (vsaj meni ni znano, razen Kavarne Hayek), ali je reševanje »menstrualne revščine« z brezplačnimi higienskimi vložki res »temeljna človekova potreba«. Naj takoj razjasnim- ni! Je potreba določene skupine ljudi (žensk), ni pa temeljna človekova potreba. Temeljne človekove potrebe so tiste, ki človeku omogočajo preživetje: hrana, voda, zrak in primerno zatočišče. Da je človeštvo preživelo kot človeštvo (ne samo kot človek posameznik), je moral človek zadovoljiti še dve potrebi: reprodukcija in varnost. Te potrebe je Abraham Maslow, ameriški psiholog, ki je zaslovel po hierarhiji potreb, uvrstil med prvinske (v dve kategoriji: fiziološke potrebe in potrebe po varnosti). To so temeljne človekove potrebe. Če bi bil dostop do menstrualnih izdelkov temeljna človekova potreba, potem se lahko vprašamo, kako je človeštvo sploh preživelo.
Vse drugo so potrebe, ki so zelo individualizirane in se spreminjajo skozi čas. Danes ima nekdo potrebo po avtomobilu, drugi je nimajo; en ima potrebo po televiziji, drugi po računalniku; nekdo se želi izobraževati, drugi ne. In tako naprej. Človeštvo bi preživelo brez avtomobila, televizije, računalnika in šol, ne bi pa preživelo brez hrane in vode. Takšno izkrivljeno pojmovanje temeljnih človekovih potreb, ki ga nekritično povzemajo mediji in mu ploskajo politiki, vodi zgolj v pojmovno zmedo. Nekateri ljudje bodo začeli res verjeti, da brez higienskih vložkov človek ne bi preživel.
Nadaljnji korak, ki ga naredijo galopirajoči postmoderni marksisti, je, da izpeljejo enačenje med človekovimi potrebami in človekovimi pravicami. Treba je povsem jasno povedati, da zadovoljevanje temeljnih človekovih potreb ni temeljna človekova pravica. In ne obstaja človekova pravica, da nisi lačen, niti človekova pravica do splava, niti temeljna človekova pravica do zdravja in izobraževanja.
Temeljne človekove potrebe in temeljne človekove pravice so dvoje popolnoma različnih stvari. Za zadovoljevanje temeljnih človekovih potreb potrebuješ naravne (zemljo, vodo) in človeške (spretnost) vire, za spoštovanje temeljnih človekovih pravic (svoboda govora, nedotakljivost življenja) ne potrebuješ virov, ampak so ti uresničene že s tem, ko obstajaš. Pravice in potrebe torej niso isto, lahko pa pride med njimi do konflikta. Osnovne potrebe je namreč možno zadovoljiti s kršenjem človekovih pravic (da bi se nahranil, lahko hrano ukradeš).
V svobodnih družbah velja, da ti je država dolžna zagotoviti temeljne človekove pravice (in svoboščine), ne pa tudi temeljnih človekovih potreb. Za temeljne človekove potrebe ti mora država zagotoviti možnost, da jih zadovoljiš. Na načelni (ali deklarativni) ravni naj bi bile take vse demokracije, žal so danes te (zahodne) demokracije zabredle v globoki etatizem, ki ljudem odrekajo temeljne človekove pravice (svoboda govora) in ga ovirajo pri zadovoljevanju temeljnih človekovih potreb (dolgi in zapleteni birokratski postopki, visoki davki).
Kavarna Hayek 