Vrnitev v dekarbonizirane čase je pot v pomanjkanje, lakoto in revščino, pri čemer bodo granitne kocke namesto asfalta še najmanjša težava

Značke

asfalt, blaginja, ekologi, ekologija, fosilna goriva, gnojila, kapitalizem, lakota, Levica, levičarji, medicinski material, onesnaževanje, plastika, pnevmatike, surova nafta, človeštvo

Dražja elektrika in energenti niso (samo) posledica vojne v Ukrajini, ampak so del zgrešenih nacionalnih in mednarodnih politik, ki predvsem zadnja tri desetletja vodijo vojno proti fosilnim gorivom. Vrhunec je bil Pariški sporazum (2015). Kaže, da so imeli prav tisti, ki so trdili, da je dogovor državnikov o podnebnih spremembah na konferenci v Parizu ena najnevarnejših stvari za človeštvo.

Progresivizem je v zadnjih letih norost pripeljal do skrajnosti: za onesnaževanje in posledično podnebno krizo je kriv kapitalizem. Če odpravimo kapitalizem, ki ga poganja predvsem naftna industrija, bomo rešili planet. Levica je povsem znanstvena vprašanja o globalnem segrevanju in podnebnih spremembah spremenila v označevalec identitete njene ideologije. S podnebnimi spremembami je zdaj povezano: vojne, revščina, izkoriščani delavci, bogatenje posameznikov, orožje, lakota. Ni teme, ki jo ne bi bilo mogoče povezati s podnebnimi spremembami. Vse ima istega krivca: za uničevanje gozdov, onesnaženje voda, vročinske valove in naravne nesreče je kriv neoliberalizem s prostim trgom. Zato zagovarjajo ukinitev zasebne lastnine, ker bodo oni tako rešili okolje pred zlobnimi kapitalisti.

Toda pravo vprašanje je, ali bi odprava fosilnih goriv prinesla napredek ali nazadovanje v srednji vek, ki ga kot temačnega označujejo levičarji. Si levica želi prav tega? Nazaj v stoletja in tisočletja dekarboniziranega sveta? Zemlja z 8 milijardami ljudmi ne bi preživela, večina človeštva bi umrla, drugi bi živeli v revščini in pomanjkanju. In mogoče je tisto, česar se levičarji bojijo, ravno tisto, kar si želijo? Revščina, lakota, pomanjkanje. Tako je veliko lažje vladati, kot pa ljudem, ki uživajo blaginjo današnjega zahodnega sveta.

(Ne)namerne posledice divjanja progresivnih in samooklicanih varuhov okolja, ki bodo svet osvobodili surove nafte (fosilnih goriv), bi seveda najprej pomenilo pomanjkanje pogonskih goriv. A to bi bil še najmanjši problem. Omejena bi bila dobava ali celo odprava vrste proizvodov, ki so narejeni iz ali s pomočjo surove nafte (povzemam inženirja Ronalda Steina).

Asfalt

Asfalt se sicer pojavlja tudi v naravi, vendar večina asfalta, ki se danes uporablja za ceste, izvira iz surove nafte. Je najtežji del surove nafte – kar ostane po destilaciji. Danes pokriva približno 65 milijonov kilometrov cest po svetu.

Pnevmatike

Za proizvodnjo pnevmatik se uporablja naravni kavčuk, vendar danes prevladuje sintetični kavčuk, ki je izdelan iz petrokemičnih surovih. Primarna surovina je surova nafta. Na svetu je okoli 1,4 milijarde vozil..

Gnojila

Eden od stranskih produktov rafiniranja nafte je naftni koks. Z več kot 80 odstotki ogljika je naftni koks bistvenega pomena za proizvodnjo gnojil. Gnojila so bistvenega pomena, da se nahrani 8 milijard ljudi na svetu.

Medicinski material

Velik del medicinske opreme, ki se danes uporablja in od katerih ga je veliko za reševanje življenj, je izdelan iz nafte. Ne samo, da so srčne zaklopke in umetni udi izdelani iz nafte, velik del čistilnih in varnostnih izdelkov, ki jih uporablja medicinsko osebje, je iz petrokemičnih surovin. Tudi aspirin in druga zdravila vsebujejo nafto.

Reaktivna goriva

Letala na reaktivni pogon uporabljajo izključno gorivo, ki je pridobljeno iz surove nafte.

Trgovske ladje

Več kot 53.000 trgovskih ladij, ki pljujejo po svetu in razvažajo trgovsko blago, pluje s pomočjo surove nafte.

Plastika

Primarna surovina za plastiko je surova nafta. Iz plastike niso samo nakupovalne vrečke, ampak skoraj vsi proizvodi, vključno z avtomobili.

Obnovljivi viri

Vetrne turbine in sončni kolektorji, ki pridobivajo energijo iz obnovljivih virov, so izdelani iz naftnih derivatov.

Če bi se človeštvo odreklo fosilnim gorivom, bi se odreklo večini  napredka v zadnjih 100 letih. Izumi avtomobila, letala in uporaba nafte v zgodnjih letih 20. stoletja so nas pripeljali v industrijsko revolucijo. »Bogatejše države imajo danes več kot 6.000 izdelkov, ki jih pred nekaj sto leti ni bilo, vsi pa so izdelani iz naftnih derivatov,« pravi Stein.

Zaradi surove nafte uživamo blaginjo, kot še nikoli prej, podaljšala se je življenjska doba, zmanjšala umrljivost dojenčkov, zaradi nafte potujemo dlje in hitreje. Kaj bi sledilo, če bi se temu odpovedali (vrnitev na tlakovanje cest in avtocest z granitnimi kockami bi se izkazala za minorno težavico), lahko vidimo v revnejših državah, kjer vsako leto umre 11 milijonov otrok. Vse zato, ker te (dekarbonizirane) države nimajo ali imajo omejen dostop do proizvodov iz nafte.

Pod težo raziskav celo portal Green Car priznava: električni avtomobili zaradi večje teže in posledično večje obrabe pnevmatik povzročijo 400-krat več emisij kot izpušne cevi klasičnih avtomobilov

Značke

bencin, dizel, ekologija, električni avtomobili, emisije, Green Car, izpuhi, motorji z notranjim izgorevanjem, onesnaževanje, pnevmatike, trdi delci

Najbrž se bo tudi vam zdelo čudno (tudi raziskovalcem se je), ampak številke ne lažejo – električni avtomobili povzročijo veliko več škodljivih emisij kot avtomobili na fosilna goriva.

Vse se je začelo leta 2020, ko je britansko podjetje Emissions Analytics, ki je specializirano za meritve emisij, opravilo test izpustov trdih delcev pnevmatik. To so mikroskopsko majhni delci (PM2,5), ki so očem nevidni, a lahko resno škodujejo zdravju. Podjetje je takrat ugotovilo, da ti delci lahko zrak onesnažujejo tudi 1.000-krat bolj kot izpuhi. Že takrat so na spletni strani Green Car Reports, ki povzema testiranja, zapisali, da to lahko pomeni le eno – »da električni avtomobili navsezadnje morda niso brez emisij delcev« in da ne drži, da bo večja »uporaba električnih avtomobilov bo postopoma zmanjšala emisije iz izpušnih cevi«.

Njihove domneve so se na letošnjem testiranju izkazale kot točne. Celo več. Električni avtomobil izpusti več emisij, kot jih pride iz izpušne cevi klasičnega avtomobila na bencin ali dizel. Razlog? Teža, ki pomembno vpliva na obrabo pnevmatik. Povprečen akumulator tehta okoli 18 kilogramov, povprečna baterija za električni avtomobil pa 450 kilogramov, kar je 25-krat več. Vse to poveča obrabo pnevmatik, ki pri električnem avtomobilu izpustijo 400-krat več emisij kot izpušne cevi pri avtomobilu na fosilna goriva.

Jasno je, da avtomobili povzročajo onesnaževanje (ne glede na to, kaj počnete). Ampak zdaj je jasno še nekaj: glavni onesnaževalec so pnevmatike (nekateri delci gredo v zrak, ki ga dihamo, drugi v zemljo in jo zastrupljajo), pri tem onesnaževanju je ključna teža avtomobila. In električni avtomobili, ki jim želijo povečati doseg, bodo z večjimi baterijami vedno težji, kar bo okoljsko enačbo, da električni avtomobili manj onesnažujejo okolje kot avtomobili na bencin ali dizel, še bolj popačilo in jo nagnilo v prid dobrih, klasičnih avtomobilov z notranjim izgorevanjem.