Postmodernistična dekadenca na stari celini in ali so zgodbe od adrenokroma zadetih in odvisnih elit res teorija zarote?

Značke

adrenokrom, afera Balenciaga, American Thinker, Andrea Widburg, ARCOM, C8, Canal 8, Celine Dion, elite, Emmanuel Macron, Foto Pub, Francija, Gérard Fauré, Jeffrey Epstein, Jimmy Savile, mamila, Marc Dutroux, Mladina, pedofilija, Pierre Palmade, prostitut, satanizem, teorija zarote, TPMP, Yves St-Laurent

Ko je Gérard Fauré omenil ime francoskega predsednika Emmanuela Macrona, je bil intervju prekinjen. Kaj je želel povedati človek, ki je bil predstavljen kot »nekdanji pariški trgovec«, ki je prodajal mamila uglednim francoskim osebnosti iz sveta zabave in politike, mogoče ne bomo nikoli izvedeli. Toda kar je povedal prej, je tako neverjetno, da se bo komu zdela teorija zarote. Ampak ne pozabimo, marsikatera teorija zarote se je v zadnjem času izkazala za resnično.

Fauré je bil gost televizije Canal 8 (C8). Povabili so ga v oddajo Touche pas à mon poste! (TPMP), ker je v preteklih tednih pozornost javnosti pritegnila prometna nesreča znanega komika Pierra Palmadeja in razkritja, ki so temu sledila.

Palmade je 10. februarja 2023 povzročil prometno nesrečo. Čelno je trčil v drugo vozilo, ki je peljalo po nasprotnem voznem pasu blizu Villiers-en-Bière na jugu Seine-et-Marne. Palmade je bil v kritičnem stanju prepeljan v bolnišnico Kremlin-Bicêtre, njegovo življenje kmalu ni bilo več ogroženo.  V drugem avtomobilu so bili noseča ženska, njen svak, voznik in njegov šestletni otrok. 27-letno nosečo žensko so odpeljali v bolnišnico, kjer so morali opraviti nujni carski rez. Njen sedemmesečni dojenček je umrl.

Kasneje se je izkazalo, da sta iz Palmadejevega avtomobila po prometni nesreči pobegnili dve osebi. To sta bila »spremljevalca«, mlada prostituta, ki ju je Palmade najel za “kemični” seks. V krvi 54-letnega zvezdnika so našli tudi sledi kokaina. Igralca so ovadili zaradi povzročitve telesnih poškodb iz malomarnosti. Mediji (tudi slovenski) so poročali samo o mamilih, na katere je bil komik pozitiven, ne pa tudi po pobeglih prostitutih. Ampak to še ni bilo vse.

V drugi polovici februarja so ga ljudje, ki so mu blizu, obtožili ogledovanja in posedovanja pedofilnega pornografskega materiala. Proti Palmadeju je bila sprožena preiskava. Zdaj vse kaže, da je bil zvezdnik vpleten v tipične postmodernistične perverznosti elit. Andrea Widburg na spletni strani American Thinker piše, da je zgodba tako neverjetna, da ji pred leti nihče ne bi verjel. Toda druge srhljive zgodbe in znane osebnosti, ki so vpletene (Marc Dutroux, Jeffrey Epstein ali Jimmy Savile, v Sloveniji poznamo primer Foto Pub), kažejo, da utegne biti pričevanje Faureja resnično.

Kar je razkril v oddaji, je šokiralo Francijo. Povedal je, da se je udeležil zabave v Palmadejevi hiši in da ga je zmotilo veliko število prisotnih mladih fantov. Fauré je najprej povedal, da je Palmade zaužil velike količine kokaina (skupaj z MDMA in amfetamini), nato pa izjavil, da se komik morda tudi ukvarja z adrenokromom. Gre za snov, ki jo pridobivajo iz krvi spolno zlorabljenih otrok ter jo uživajo pripadniki bogatih elit, da bi ostali mladostni. (Mladina je to pred leti označila za teorijo zarote.)

Fauré je trdil, da številni zvedniki in zvezdnice redno uživajo adrenokrom, med drugim tudi Celine Dion.  V zadnjih mesecih je Fauré večkrat javno izjavil, da je bila Dionina skrivnostna degenerativna bolezen posledica njenega prekomernega uživanja adrenokroma. Na vprašanje nejevernega gosta oddaje, od kod prihajajo ti žrtvovani otroci, je Fauré odgovoril, da so večinoma ugrabljeni. Dejal je, da je v Franciji vsako leto ugrabljenih več kot 58.000 otrok in da jih najdejo le dve tretjini. Nato je vprašal: Kje je preostala tretjina? Tudi Yves St-Laurent in drugi ljudje v modni industriji naj bi bili pedofilski kriminalci. Samo spomnimo se afere z kampanjo španske modne hiše Balenciaga. A ko je Fauré omenil ime francoskega predsednika Emmanuela Macrona, je bil pogovor nenadoma prekinjen. Lahko se le vprašamo, kaj je hotel povedati.

Odziv je bil silovit. Še preden so gostje v studiu, ki so skoraj omedleli, prišli k sebi, so na Canal 8 začeli prihajati odzivi, ki so vse zanikali. Zaradi pritiska se je uredništvo oddaje TPMP distanciralo od Fauréjevih izjav in ga na Twitterju obsodilo. Aledile so pritožbe znanih medijskih osebnosti na ARCOM (francoski regulator za avdiovizualne in digitalne komunikacije), ki je sprožil preiskavo. Medtem ko bo matična družba C8 najverjetneje morala plačati astronomsko globo,  so nekateri vladni uradniki namignili, da ne bodo podaljšali licence C8, ki bo potekla leta 2025. To pomeni, da bo kanal popolnoma prenehal predvajati. To je skrajna oblika cenzure.

Nešteto televizijskih, radijskih in spletnih televizijskih oddaj ter časopisov po vsej Franciji je ovrglo Fauréjeve trditve, hkrati pa ga prikazalo kot serijskega lažnivca. Glede na njegovo temno preteklost njegov medijski umor ni bila težka naloga.

Kakorkoli, Fauré je zadel v živec. Ali je tisto, kar je govoril, resnica, ne vemo. Sodeč po odzivih medijev, od katerih se ni nihče potrudil, da bi raziskal Fauréjeve izjave, lahko sodimo, da gre v Franciji za prepovedano temo, tih dogovor med mediji, da se o tem ne poroča. Še posebej, ker so v satanistične in pedofilske zgodbe vpletene tudi mnoge televizijske osebnosti. Ta pa lahko pomeni le, da ima Fauré, ne glede na svojo temačno preteklost, mogoče celo prav. Naj o tem presodijo bralci, končno sodbo bo dala zgodovina.

Španija dekriminalizirala spolne odnose z živalmi, če ne pride do »telesnih poškodb«

Značke

emetofilija, mazohizem, nekrofilija, pedofilija, Pedro Sanchez, sadizem, skatofilija, Tanja Fajon, zoofilija, Španija

Postmodernizem je meje sprejemljivega tako zelo razširil, da se zdi, da mej ni več. Tudi na področju spolnih praks. Kar se je še včeraj zdelo moralno sporno in v nekaterih primerih celo kaznivo dejanje, danes velja za napredno, morebiti celo družbeno zaželeno. Prakticiranje tistega, kar je tradicionalna etika opredeljevala za slabo in zlo, namreč pomeni osvobajanje spon zatohlega in preživetega družbenega ustroja.

Urofilija, pedofilija, mazohizem, gerontofilija, emetofilija, sadizem, nekrofilija, skatofilija in zoofilija so postale malodane umetelne spolne prakse, ki niso več skrite za štirimi stenami in daleč od oči javnosti. Zdaj iz Španije prihaja vest, da bo vlada Pedra Sáncheza, za katerega je zunanja ministra Tanja Fajon dejala, da »si delijo vizijo prihodnosti«, dekriminalizirala zoofilijo.

Zoofilija je seks z živalmi. Do zdaj je bila v Španiji nezakonita. V 337. členu kazenskega zakonika je bilo zapisano, da se z zaporom kaznuje vsak, ki spolno izkorišča živali. Besedno zvezo »spolno izkoriščanje« so iz člena črtali. Levičarska koalicija v španskem parlamentu je 9. februarja izglasovala spremembo zakona, po kateri bo seks z živalmi kazniv le, če bo človek med spolnim dejanjem živali prizadejal poškodbe, zaradi katerih bo potrebno veterinarsko zdravljenje.

Kazenski zakonik so spremenili, ker je na Iberskem polotoku stopil v veljavo nov zakon o pravicah in dobrem počutju živali, ki da je predlagala ministrica za socialne zadeve Iona Belarra. V njem zoofilija ni več kaznivo dejanje. Ostaja pa kaznivo dejanje, če doma ubiješ podgano (do 18 mesecev zapora in 50.000 evrov denarne kazni) ali če pasja samica zanosi, lastnik pa ni registriran kot rejec psov (do 200.000 evrov kazni).

Španci so do zdaj kriminalizirali spolni odnos z živaljo zato, ker so menili, da »živali niso sposobne privoliti« v spolni odnos s človekom. Kaj se je spremenilo, da so živali čez noč postale sposobne v privolitev ali zavrnitev, ni znano.

Afera Balenciaga: zadnja kampanja španske modne hiše je očitno le vrh ledene gore elitne pedofilije, satanizma in otroške pornografije

Značke

Adidas, afera Balenciaga, afera Smodej, Belenviaga, Demnom Gvasalia, Dušan Smodej, hiperseksualnost, kanibalizem, Lotta Volkov, Michaël Borremans, moda, modna hiša satanizem, New York Post, New York Times, otroška pornografija, pedofilija, postmodernizem, Qanon, sadomazohizem, Sodomo in Gomora, teorija zarote

Balenciaga, blagovna znamka luksuznih oblačil in dodatkov, zelo priljubljena pri zvezdnikih in vplivnih ljudeh, je očitno točka, kjer postmodernistična dekadenca pod krinko umetnosti in kreativnosti dosega vrhunec. Del tega pokvarjenega in nemoralnega sveta smo lahko v Sloveniji spremljali ob aferi Smodej.

Kaj se skriva za masko modne hiše, je začelo prihajati na dan ob oglaševalski kampanji z mladoletnimi osebami kot modeli, starimi največ 8 let; na fotografijah so od glave do pet oblečeni v teniške copate in oblačila Balenciaga, v rokah pa držijo vrečke v obliki plišastih medvedkov. Sprva se je zdelo povsem nedolžno, toda ljudje so začeli biti pozorni na podrobnosti, kot da bi šlo za skrita sporočila določeni javnosti. In te podrobnosti so srhljive, povezane so s sadomazohizmom, pohabljanjem otrok, satanizmom in pedofilijo.

Eden od oglasov, ki je sprožil jezo in ogorčenje po družbenih omrežjih, prikazuje najmlajše z žalostnimi očmi. Nosijo torbice s plišastimi medvedki, okrašenimi z nečim (pasovi ali mrežasta oblačila), kar spominja na spolne prakse BDSM. Oglaševalska akcija je bila namenjena Božiču, a so jo zaradi kritik umaknili, vodstvo Balenciage pa se je opravičilo. Kaj bodo naredili s kreativnim direktorjem Demnom Gvasalio, ki ga je New York Times označil za enega največjih globalnih kreativcev in mu nadel oznako ´The Great´, še ni znano. Gre za gruzijskega modnega oblikovalca, ki pogosto nosi (in se tudi fotografira) čez cel obraz masko iz črnega blaga. Zdaj bo najbrž res potreboval masko, da se skrije pred vedno večjim številom ljudi v modni industriji, ki pravijo, da ne prevzema prave odgovornosti za škandal, je zapisal New York Post.

Prav tako ni znano, kakšna bo usoda Lotte Volkove, Balenciagine višje stilistke, ki dela kot dizajnerka tudi za Addidas. Volkova v svojih ´svaritvah´ poveličuje satana, spolni odnos s hudičem, seksualizira otroke, se navdušuje nad kanibalizmom in prikazuje umor v otroški sobi. Za zdaj je krivda zvaljena na scenarista in fotografa.

Kampanjo, ki odkrito namiguje na pedofilijo, so prekinili in otroke zamenjali z odraslimi modeli. A tudi tokrat ni šlo brez zapletov. Na eni izmed slik je simpatična rdečelaska z ležerno postavljenimi nogami na mizo. Zelo nedolžno, bi rekli. A pozorni uporabniki družbenih omrežij so opazili, da so na mizo položene neke knjige. Med njimi tudi ´Fire from the Sun´, avtorja Michaëla Borremansa. Ilustracije v tej knjigi prikazujejo gole malčke, ki tekajo, ter v rokah držijo okrvavljene in odrezane dele telesa.

Po razkritju so se uporabniki družbenih omrežij lotili raziskave prejšnjih kampanj španske modne hiše. Pri oglasu za žensko torbico Balenciaga & Adidas Hourglass v vrednosti okoli 3.000 evrov so opazili kup papirjev; med njimi tudi dokument ameriškega vrhovnega sodišča v zvezi z otroško pornografijo, kjer obsojeni pedofil trdi, da je virtualna otroška pornografinja nekaj normalnega in da so mu nižja sodišča kršila pravice iz prvega amandmaja.

Odkrito je še bilo: dokument o strelnem orožju (na fotografiji z otrokom); čudna postavitev otroških čevljev poleg jedilnega pribora; biblijski simbol za greh na steni otroške sobe, skupaj z nenavadnimi datumi in risbami. Tega je še več, prevladuje prepričanje, da gre za skrivni simbolizem.

Afera Balenciaga ni nepomembna. Podobno kot slovenska afera Smodej je razkrila pokvarjenost postmodernističnih umetnikov, kreativcev in njihovih promotorjev. Razkriva hiperseksualizacijo in neustavljivo težnjo po spodbujanju erotike med otroci. Je slab zgled modnih kampanj, nekaj, kar se niti v liberalnih družbah ne bi smeli privoščiti. Tudi vprašanje, koliko so o tem vedeli zvezdniki, ki so reklamirali Balenciago ali se družili z Volkovo ali Demnom, ni odveč. Spomnite se afere z Weinstein ali Espteinom, ko se zvezdniki kar naenkrat niso več mogli spomniti razvratnih zabav. In čeprav se medijski mainstream še kako trudi, da bi afero minimaliziral (New York Times pravi, da je afera Balenciaga teorija zarote po Qanonu), je javnost vse glasnejša, da je niti večkrat s Pulitzerjem nagrajeni časopis ne more utišati.

Razuzdane perverzije Sodome in Gomore so se očitno ohranile do današnjih dni, postmodernizem, kjer je očitno dovoljeno vse, jih je le razgalil; in pokvarjenci svojih nagnjen sploh ne skrivajo več. Zagovorniki pravijo, da »zaplankani kmetje« ne razumejo sodobne umetnosti, da modno nepismeni nimajo občutka do drznih modnih oblikovalcev, ki premikajo meje. Ampak odgovorite si sami: kaj imajo pedofilija, sodomizem, sadomazohizem, kanibalizem, satanizem in otroška pornografija opraviti s tem? Balenciagina kampanja in njeni kreativci nedvomno kažejo na izprijeno elito, ki bi s svojimi perverzijami navdihovala in izobraževala zaostalo rajo.

NE SPREGLEJTE! Na YouTube kanalu Kavarne Hayek je že nova epizoda.

Ko ljubezen do domovine postane rasizem

Značke

Alexander Eriksson, detomor, domovina, Front Page Mag, Halmstad, ksenofobija, kultura, multikulturalizem, multikulturnost, nacionalna identiteta, nacionalni simboli, pedofilija, rasizem, Råneå, Söndrum, Slovenija, Victor Ahlberg, zastava, ZDA, Švedska, človekove pravice

Bilo je aprila leta 2007. Alexandra Erikssona, 13-letnega osnovnošolca v mestecu Råneå na severu Švedske, je učitelj nagnal iz učilnice, ker je imel majico s švedsko zastavo. Eriksson je zavrnil zahtevo učitelja, da jo sleče. Ravnatelj šole je kasneje dejal, da švedsko zastavo nekateri dojemajo kot simbol nacizma, zato je ta švedski simbol v njihovi šoli nezaželen. Osnovna šola v Råneåju je sicer javna šola, plačujejo jo davkoplačevalci. (http://www.kuriren.nu/nyheter/flaggan-portad-i-skolan-1459555.aspx) Istega leta je ravnatelj šole v Malmöju prepovedal 14-letnemu Victorju Ahlbergu, da bi se za skupno šolsko fotografijo slikal z majico švedske nogometne reprezentance, ki je v barvah švedske zastave in s švedskim grbom. Ravnatelj, kot je povedal, ni želel, da bi kdo v tem prepoznal rasizem (http://www.aftonbladet.se/nyheter/article11236794.ab). To sta dva primera iz skandinavske države, kjer so multikulturnost in multikulturalizem pripeljali do skrajnosti. Ljubezen do domovine in njenih simbolov je postala nesprejemljiva. Glede na to, da je multikulturalizem na Švedskem že kar uradna politika, kaže smer, kam bo to pripeljalo druge države, če bodo sledile tem zgledom.

Še dva novejša primera, na katere opozarja portal Front Page Mag (http://www.frontpagemag.com). Na lanski švedski dan državnosti, ki je 6. junija, so radikalni levičarji, združeni v »Gibanje 365« pozvali ljudi, naj se jim pridružijo v zažiganju švedskih zastav (https://twitter.com/365Jokern/status/468509193608392704). Po njihovo je namreč švedska zastava simbol nacionalne države, je rasistična struktura, ki postavlja meje med ljudmi (Nekaj podobnega se je zgodilo letos v ZDA, ko so levičarski aktivisti ob pomoči ilegalnih priseljencev zažigali ameriško zastavo, ker naj bi bila simbol rasizma). Julija letos pa je osnovna šola Söndrum v Halmstadu objavila pravilnik o uporabi švedske zastave. Po tem pravilniku je lahko izobešena samo na državni praznik, drugače je uporaba nacionalne zastave prepovedana (http://nyheteridag.se/nu-forbjuds-skolelever-att-anvanda-svenska-flaggan/). Tudi za pusta, če si maškara, ne smeš biti oblečen v nacionalne simbole, so še zapisali v pravilniku šole, ker lahko s tem užališ koga drugega, to pa je že sovražni govor. Povedano drugače: Švedi so majice s švedsko zastavo označili za sovražni govor in tako je ljubezen do domovine označena za rasizem.

Pravzaprav je srhljivo, da se vsakega, in to velja tudi za Slovenijo, ki spoštuje nacionalne simbole, verjame v narodno identiteto, goji ljubezen do domovine, označi za nazadnjaškega, nacionalista, mračnjaka, rasista. Še malo manjka in bo tudi slovenski jezik označen za nezaželenega, pred hišo izobešena nacionalna zastava, ki poudarja slovenstvo, pa bo postala simbol ksenofobije.

Levičarji dajejo pogosto kot primer, da multikulturnost deluje, Združene države Amerike, ki so postale ekonomsko in vojaško najmogočnejša sila na svetu ravno zaradi mešanja kultur. Toda potrebno je razlikovati ameriško in evropsko multikulturnost, piše portal Front Page Mag. V ZDA so vse te različne kulture v »talilnem loncu« našle skupne točke, v Evropi pa multikulturnost temelji na predpostavki, da so kulture različne, da jih je treba kot take jemati in upoštevati vse hkrati. Zato ni čudno, da v Evropi posamezni nacionalni simboli postajajo grožnja politiki multikulturalizma, poudarjanje nacionalne identitete pa rasizem. Ravno zato evropski multikulturalizem temelji na napačnih predpostavkah. Nemogoče je, da bi različne kulture v neki državi želele ločeno med seboj, neodvisno druga od druge. Na nacionalni ravni je prevladujoča ena kultura, kateri se druge kulture, ki prihajajo na geografsko zaokroženo celoto z enim jezikom, svojo tradicijo in običaji, svojimi delovnimi navadami in razvitostjo, morajo prilagajati. In niso vse kulture enako dobre.

Po logiki multikulturalistov je kultura, kjer je zatiranje žensk nekaj običajnega, enako dobra kot kultura, kjer imajo ženske vse pravice in svoboščine. Po logiki levičarjev je kultura, kjer je posilstvo ženske oblika kaznovanja, enako dobra kot kultura, kjer je človekovo telo nedotakljivo. Po njihovi logiki je potemtakem kultura, kjer zaradi kaznivega dejanja do smrti kamenjajo ljudi, enako dobra kot kultura, kjer kazen odslužiš v zaporu. V nekaterih kulturah, ki zdaj naseljujejo Evropo, imajo detomor, pedofilijo in še kaj za nekaj vsem običajnega. Je to tisto, čemur levičarski aktivisti pravijo multikulturnost? Kaj je v tem dobrega? Do kam gredo skrajnosti »enakovrednih« kultur je pokazal muslimanski oče, ki je rajši pustil, da se hčerka utopi, kot da bi se jo moška reševalca pri reševanju dotikala (http://tribune.com.pk/story/935481/father-lets-daughter-drown-dubai-beach-than-have-male-rescuers-touch-her/).

Ja, ljubezen do domovine, nacionalne identitete in nacionalnih simbolov postaja rasizem, ksenofobija. Zakaj že? Kako se je to lahko zgodilo?