Značke
Da smo si na jasnem – vsaka regulacija je slaba. Številni vladni ukrepi dajejo potrošnikom izkrivljene signale in privedejo do napačne razporeditve virov na trgu. Na koncu vse skupaj pripelje v gospodarsko katastrofo, in to nekaj, kar bi (če bi pustili trgu, da opravi svoje) bilo sicer kratkotrajno. Primer naraščajočih cen nafte in posledično pogonskega goriva za potrošnike je dobra lekcija iz ekonomije.
Leta 2020 je Janševa vlada končno sprostila cene naftnih derivatov. To je bilo dobro, čeprav so bila goriva še vedno obremenjena s številnimi dajatvami. Letos smo zaradi naraščajočih cen nafte spet dobili regulacijo cen, včeraj je premier Robert Golob sporočil, da bo uvedel prav poseben režim: uvedli bodo regulacijo trgovskih marž zunaj avtocest in sprostili cene na avtocestah. To pomeni, da bo cena bencina na avtocestah višja in nižja zunaj avtocest.
Popolna regulacija cen je slaba (čeprav kratkotrajna), a dvojnost cen, kjer nekatere postaviš v privilegiran položaj, je še slabša. Ne samo, da posežeš na trg, ampak subjekte na trgu neenako obravnavaš. Kar je zagotovo kršitev ustave, saj dvojnost cen pomeni dajanje prednosti enim in diskriminacijo drugih. Če bi se trgovci z naftnimi derivati kot zasebniki odločili, da bodo bencin na avtocestah prodajali po eni, zunaj avtoceste po drugi, ne bi bilo prav nič narobe, ker gre za svobodno odločitev, kako bodo nastopali na trgu. Če država samovoljno določi, da lahko eni trgovci prodajajo gorivo po ceni, ki jo oblikuje trg, drugi pa po tisti, ki jo določi oblast (politika), avtomatično prve postavi v privilegiran položaj.
Vlada pravi, da se je za ukrep odločila tudi zaradi tožb, ki so jih od trgovcev prejemali zaradi reguliranih cen. Tožbe bodo tudi zdaj, in to še hujše. Ne samo, da so cene zunaj avtocest regulirane, oblast subjekte na trgu obravnava neenako, še posebej, če vemo, da imata veliko večino bencinskih servisov na avtocestah Petrol in OMV ter bosta zato imela prednost na trgu.
Sedanje cene na trgu nafte so stvar spreminjanja dinamike ponudbe in povpraševanja, nanjo sta vplivala tako pandemija kitajskega virusa kot sedanje geopolitično tveganje zaradi napada Rusije na Ukrajino. Tokrat cene ne naraščajo zaradi trgovcev in špekulantov, ki sledijo hitremu zaslužku (kar se je v zgodovini že dogajalo). Zato bi morali naftne derivate prepustiti trgu.
Kaj se lahko zgodi? Bencinski servisi na avtocestah bodo lahko prosto oblikovali cene bencina in jih naravnali tako, da bodo imeli dobiček in ne izgube. Cena bo višja. Ker bo cena zunaj avtocest nižja, se bodo potrošniki (ne samo domači, ampak tudi tujci) selili tja, kar bo povzročilo dolge vrste pred temi servisi. Ti servisi, ki ne bodo mogli oblikovati cene glede na stroške, bodo z vsakim prodanimi litrom goriva imeli izgubo. Več bodo prodali več, večja bo izguba, kar lahko pripelje do tega, da se bodo nekateri servisi zunaj avtocest (začasno) zaprli, cena goriva na avtocestah pa bo še bolj poskočila.
Kljub temu, da na sedanjo energetsko krizo vplivajo geopolitični dejavniki, bi morali naftne derivate prepustiti trgu. Ko naraste cena bencina, je na svobodnih trgih povpraševanje po njem manjše. Ker je povpraševanje manjše, se kmalu zniža tudi cena bencina. Na ta način se trg glede na ponudbo in povpraševanje uravnoteži. Gre za eno temeljnih ekonomskih pravil, ki jo žal vse več vlad rado (namerno) spregleda. Posegi oblasti na trg sicer prinesejo kratkoročne koristi, imajo pa dolgoročne škodljive posledice, trg pa potrebuje dalj časa, da se spet uravnoteži. Zadeva je toliko slabša, če vlade z regulacijami določene poslovne subjekte postavijo v privilegiran položaj, kot je to storila Golobova vlada.
Kavarna Hayek 