• About

Kavarna Hayek

~ "If socialists understood economics they wouldn't be socialists." (Friedrich August von Hayek)

Kavarna Hayek

Tag Archives: knjiga

»Smo na robu kataklizmične vojne za osvoboditev Evrope pred lažnimi postmodernističnimi preroki.«

05 ponedeljek Jun 2023

Posted by Kavarna Hayek in Družba

≈ Komentiraj

Značke

demokracija, intervju, Jože Biščak, knjiga, postmodernizem

(Intervju je bil objavljen v reviji Demokracija, 1. junija 2023)

Nekdanji urednik Demokracije in nekdanji direktor družbe Nova obzorja, danes namestnik urednika ter soavtor in sovoditelj oddaje večer v Kavarni Hayek na Nova24TV Jože Biščak je izdal svojo četrto knjigo Zadnji od nas – Kulturne vojne in propad civilizacije. Knjiga skozi eseje govori o postmodernistični kulturi, ki uničujejo tradicionalne vrednote.

DEMOKRACIJA: Pred dnevi ste izdali svojo četrto knjigo  z naslovom Zadnji od nas – Kulturne vojne in propad civilizacije. Malce strašljiv naslov.

Biščak: V uvodu sem zapisal, da je evropska oziroma zahodna civilizacija, in pri tem mislim tudi na ZDA, Kanado, Avstralijo in Novo Zelandijo, v svojem bistvu že propadla. Priča smo popolnemu razkroju in uničenju tradicionalnih vrednot, na katerih je zrasla ta civilizacija in jo naredila največjo in najboljšo v zgodovini človeštva. Vprašanje je namreč, ali ima evropski človek še rezervoarje moči. Bojim se, da smo na robu kataklizmične vojne. Bom rekel vojne za osvoboditev Evrope pred tistimi, ki danes z lažno empatijo pridigajo o transspolnosti, multikulturalizmu, feminizmu, ljubezni in miru, v resnici pa si želijo z zamenjavo belega evropskega prebivalstva s priseljenci iz tretjega sveta podrediti staro celino ter jo moralno in materialno uničiti.

DEMOKRACIJA: Kar malce srhljivo. Tudi naslovna slika knjige je taka.

Biščak: Naslovna fotografija je pravzaprav slikarsko delo nemškega umetnika Casparja Davida Friedricha z naslovom Potepuh nad morjem megle iz leta 1818. To izjemno delo sem vedno občudoval. Prikazuje moškega s palico, ki je obrnjen stran od gledalca in gleda megleno pokrajino. Na obzorju se bohoti gorovje, ovito v jutranjo meglico. Slika je skrivnostna, nikoli ni bilo do konca pojasnjeno, zakaj jo je Friedrich naslikal. So različne interpretacije. Moja je, da kaže vzvišeno moč narave in majhnost človeka. Gre za nemoč človeka pred naravnimi silami in sporoča, če človek ne bo upošteval naravnih danosti, bo uničen. To se navezuje tudi na vsebino knjige, ki govori o postmodernističnih norostih, ki gredo stran od narave, ki gredo stran od naravnih zakonitosti, stran od, bom rekel, božjih zapovedi. Denimo, sprememba spola ni naravna, načrtovan splav ali evtanazija nista naravna oziroma vse, kar danes poznamo pod skupnim imenom kulturni marksizem, ni naravno. Tradicionalne vrednote so naravna danost, postmodernistične niso. In to uničuje evropsko tradicijo. Zato tudi naslov: Zadnji od nas. Zadnji, ki živimo tako, kot nas je ustvaril Bog oziroma kot nas je ustvarila narava.

DEMOKRACIJA: Glede na to, da so bile tradicionalne vrednote zelo globoko zakoreninjene v evropski kulturi in civilizaciji, najbrž propad ali želja po uničenju tega ni od včeraj.

Biščak: Zagotovo ne. Vsaka civilizacija (naj gre za egipčansko, grško, rimsko ali sodobno) je najprej zgradila močne moralne temelje, ki jim lahko pravimo vrednote. Ko se jim je odpovedala (ali jih zanemarila), je propadla. In danes lahko v realnem času spremljamo propad evropske civilizacije. Od zloma zahodnega rimskega imperija se očitno nismo ničesar naučili. Čeprav previdno in sramežljivo večina zgodovinarjev priznava, da je Rim, kamor so vodile vse poti takrat znanega sveta, propadel zaradi dekadence elit. Te so bile na svojem vrhuncu tako samovšečne in zaverovane vase, da so se posvečale zgolj perverznim zabavam. Splav je bil modna zapoved, zato ženske niso več rojevale. Ker niso več rojevale, je bilo vse manj moških, ki bi postali vojaki. Ker ni bilo vojakov, v nekem trenutku ni bilo več nikogar, ki bi varoval meje.

DEMOKRACIJA: Sledil je srednji vek ….

Biščak: Ja. Samuel Gregg, doktor moralne filozofije in politične ekonomije iz Oxforda, pravi, da je sledilo težko obdobje za Evropo. To ni bila posledica »mračnjaškega srednjega veka« ali epidemij in pomanjkanja hrane, kot nam danes skušajo to obdobje v razvoju človeštva prikazati progresivni zgodovinarji, ampak dejstva, da so takratni prebivalci ohranili dekadentne prakse grške in rimske kulture: homoseksualnost, splav, detomor in drugo. Od polovice prvega tisočletja do nekje 10. stoletja se je število prebivalcev na stari celini tako zmanjšalo, da se je zdelo, da bodo Evropejci izumrli. Le krščanstvu, ki je ženski povrnilo dostojanstvo, pomen materinske vloge in jo postavilo v središče posvetnega sveta (zmotno je splošno prepričanje o malodane suženjski vlogi ženske v srednjem veku), se gre zahvaliti, da smo preživeli. Ko je krščanstvo dokončno prevladalo in so bili postavljeni trdni moralni in vrednotni temelji, ko so bile zgrajene močne institucije, ki so vojaško ustavile prodor islama v Evropo, je bil možen razvoj, ki se je začel na prelomu prvega v drugo tisočletje. Tehnološke inovacije so si hitro sledile, nastale so cvetoče skupnosti, proti koncu srednjega veka je imela Evropa že vse značilnosti, ki jih danes povezujemo s kapitalizmom, naravnim sistemom človeštva. Temeljne vrednote, ki so postale središče vsega in so nato preživele več stoletij, so bile: nuklearna družina (oče, mati in otroci), vera v Boga (človek je za svoja dejanja na Zemlji odgovoren Bogu), ekonomska in osebna svoboda, šolstvo (krščanstvo je postavilo prve zasebne šole in univerze) in zasebna lastnina.

DEMOKRACIJA: V knjigi pišete, da je prva večja razjeda v na novo ustvarjeni civilizaciji, za katero lahko rečemo, da je od njenih zametkov minilo več kot tisoč let, nastala s francosko revolucijo. Vi pravite, da ta revolucija ni bila meščanska, ampak socialistična.

Biščak: Tako je. To je bila krvava socialistična revolucija, ki je zamajala tedanji red, ki je bil v svoji osnovi že kapitalističen. Bila je tudi podlaga za njegova klasična dela, med drugim za Komunistični manifest (1848), ki ga je napisal skupaj s kapitalistom Friedrichom Engelsom. In prav v njem je bilo zapisano, da je za zmago socialistične revolucije treba razgraditi institucije in vrednote, ki sem jih prej omenil in na katerih je zrasla sodobna civilizacija.

DEMOKRACIJA: Kdaj je naša civilizacija dosegla svoj vrh?

Biščak: Po mojem mnenju (svoj vrh v razvoju) v drugi polovici 19. stoletja, in to v času industrijske revolucije. Takrat je človeštvo doseglo največji skok v napredku: človek je izdelal stroj, s katerim se je vozil; izdelal je stroj, s katerim je letel; in tako naprej. To je bilo tudi obdobje, ko so nastale še danes najbolj prepoznavne globalne blagovne znamke (z izjemo družb na področju informacijske tehnologije), kot so Coca Cola, Ericsson, Ford, Mercedes. Tudi v Sloveniji je bil to čas ustanovitve prepoznavnih podjetij – od Delamarisa do obeh pivovarn (Laško in Union). Evropa je bila v tistem času močnejša kot katera koli druga civilizacija v zgodovini, drugi narodi so imeli do nje strahospoštovanje. Predvsem so se izboljšali pogoji za delo in življenje delavcev, ki se niso preveč nagibali k nasilnemu rušenju kapitalizma. Celo več. Delavci, ki so bili zatirani s strani kapitalistov, so se vsak na svoji strani in drug proti drugemu borili v 1. svetovni vojni za svoje nacionalne države.

DEMOKRACIJA: Zato so marksistični intelektualci spremenili koncept in način boja?

Biščak: Natanko tako. Antonio Gramsci in György Lukács sta začela zagovarjati napad na kulturne temelje zahodne civilizacije, kar je potem prevzela Frankfurtska šola. Temu gibanju, temu pohodu skozi institucije danes pravimo kulturni marksizem. Svoj hiter vzpon je začel dosegati pred pol stoletja, v času postmodernizma, ko so prvi ideologi že vzgojili generacijo indoktrinirane mladeži.

DEMOKRACIJA: Marsikdo, predvsem na levem ideološkem polu, no, pa tudi ponekod na desnem, pravi, da je kulturni marksizem teorija zarote. Ne drži. Levičarji ta marksistični cunami poznajo pod drugim imenom; pravijo mu »Kritična teorija«. Po tej teoriji je pot v »pravično družbo«, kar naj bi bil komunizem (socializem), možna z osredotočanjem na družbo in prevladujočo kulturo, ki jo je treba kritizirati in izzivati. Izkoriščani delavski razred so kot žrtev zamenjale različne alternativne skupine (homoseksualci, transseksualci, migranti, nebelo prebivalstvo in podobna gibanja), a krivec je ostal isti –kapitalizem, le da je zdaj tudi personaliziran: bel in heteroseksualni moški. Ta »Kritična teorija« je pred pol stoletja presegla teoretske osnove in se praktično prvič uveljavila v promiskuitetnem študentskem gibanju na prelomu šestdesetih v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. Vse skupaj je izgledalo kot še en navaden upor neke generacije (taki upori so bili vedno), zato tovrstni eksotiki ni nihče posvečal velike pozornosti. To je bila napaka, ker je kulturni marksizem dobil nov zagon. Tudi socialnodemokratske oziroma, bolje rečeno, socialistične ekonomske politike so na stari celini že povsem prevladale. Manjšina, ki je še ostala zdravorazumska med intelektualci, misleci in politiki, je spoznala, da je propad civilizacije, kakšno smo poznali, neizbežen. Le podeželje se še nekako upira. Zato tudi naslov knjige Zadnji od nas.

DEMOKRACIJA: Knjiga se ukvarja s številnimi vprašanje: od prebujenosti (wokeizma), kulture smrti in teorije spolov do svobode govora, multikulturalizma in podnebnega alarmizma.

Biščak: Knjiga je zbirka esejev, ki je posvečena vrednotam, na katerih je zrasla moderna Evropa, in dejstvu, da te vrednote danes počasi izginjajo; nadomeščajo jih nove, izmišljene in utopične. Težke čase preživljamo, predvsem tisti, ki zagovarjamo tradicijo in tradicionalne vrednote. Če dvomiš o več spolnih usmerjenostih, domnevno dobrih namenih ilegalnih migrantov ali mentalnih sposobnostih učiteljev, ki si domišljajo, da so učiteljice, ali dvomiš v globalno segrevanje, si že storil zločin iz sovraštva. In tvegaš, da te obtožijo in obsodijo. Bojim se, da ne bo minilo dolgo, ko te bodo zaradi miselnega zločina tudi usmrtili. Poskus legalizacije evtanazije, kateri posvečam kot simptomu kulture smrti posebno poglavje, je le prvi korak: najprej starejši in neozdravljivo bolni, nato ideološki nasprotniki.

Izšla knjiga ZADNJI OD NAS – Kulturne vojne in propad civilizacije. Kje jo lahko kupite ali naročite?

19 petek Maj 2023

Posted by Kavarna Hayek in Družba, Ekonomija, Islam, katoliška cerkev, Politika, Zgodovina

≈ 1 komentar

Značke

demokracija, Jože Biščak, knjiga, Nova obzorja, raročilo, VseKnjige, Zadnji od nas - Kulturne vojne in propad civilizacije

Danes je izšla moja nova knjiga ZADNJI OD NAS – Kulturne vojne in propad civilizacije. Več o knjigi si lahko preberete TUKAJ.

Vsi, ki ste jo naročili v prednaročilu, jo boste prejeli v ponedeljek ali najkasneje v torek (odvisno od dostave pošte Slovenija), ker sem danes knjige oddal na pošto.

Drugi jo lahko naročite:

Prva možnost: S predplačilom in si knjigo zagotovite brez poštnine (knjiga stane 19,90 evra) s plačilom na:

Giedon d.o.o.

Dunajska cesta 158

1000 Ljubljana

TRR: SI56 0400-1005-0068-673, odprt pri Nova KBM

Namen: plačilo knjige Zadnji od nas

CENA: 19,90 EUR

Druga možnost: Naročite jo na elektronskem naslovu kavarnahayek@gmail.com

Tretja možnost: V spletni knjigarni – TUKAJ.

Četrta možnost: Pokličete na Nova obzorja: 01 24 47 200

Peta možnost: Obiščite knjigarno v BTC Ljubljana, Hala A (vhod A2, nasproti kristalne palače).

O mojih prejšnjih knjigah:

»Biščak ne poudarja samo ekonomskih vidikov svobode, ampak se v več esejih izpostavi kot neizprosen zagovornik svobode govora. /…/  Svobodna družba je tista, kjer se je moč brez strahu pogovarjati o vprašanjih spola, družine, naroda, rase, vere, multikulturnosti, kolonializma ali holokavsta. V svobodni družbi ni prostora za svete krave, Overtonovo okno mora biti na stežaj odprto.«

(Mislec in ekonomist Bernard Brščič v predgovoru k Biščakovi knjigi Zgodbe iz Kavarne Hayek)

»Njegova knjiga Zgodbe iz Kavarne Hayek ni le izobraževalna, ampak prinaša ekonomska načela bralcem brez formalne izobrazbe iz klasične ekonomije, poleg tega je napisana na lahko berljiv in zabaven način. Za vse študente ekonomije bi bilo dobro, da to knjigo preberejo.«

(Angleški ekonomist Keith Miles v predgovoru k Biščakovi knjigi Zapisi konservativnega liberalca)

»Zgodbe govorijo in opozarjajo na popolni zaton evropske civilizacije, ki se že dogaja in ki s seboj prinaša totalitarizme neslutenih razmer. Pod krinko osvobajanja vseh od vsega in svobode v suženjstvu se v romanu izriše čas, ki nas sili k razmisleku o tem, kako se temu upreti. Avtor tega odgovora ne daje, sami ga moramo poiskati.«

(Novinar in urednik Vinko Vasle o Biščakovem distopičnem romanu Potovati z Orwellom)

Samo še danes in jutri lahko (brez, da bi plačali poštnino) naročite knjigo ZADNJI OD NAS

17 sreda Maj 2023

Posted by Kavarna Hayek in Družba, Ekonomija, Islam, katoliška cerkev, migracije, Politika, Zgodovina

≈ 2 komentarja

Značke

Bernard Brščič, Jože Biščak, Keith Miles, knjiga, Vinko Vasle, Zadnji od nas - Kulturne vojne in propad civilizacije

V petek, 19. maja, pride iz tiskarne moja nova knjiga ZADNJI OD NAS (Kulturne vojne in propad civilizacije), ki v obliki esejev govori o postmodernističnih norostih (kultura smrti, spremembe spola in podobno). (Več o knjigi si lahko preberete TUKAJ ali v intervjuju na portalu Portal24.)

Svoj IZVOD knjige si lahko samo še danes in jutri BREZ POŠTNINE zagotovite s predplačilom na račun (knjiga stane 19,90 evra) na:

Giedon d.o.o.

Dunajska cesta 158

1000 Ljubljana

TRR: SI56 0400-1005-0068-673, odprt pri Nova KBM

Namen: plačilo knjige Zadnji od nas

CENA: 19,90 EUR

Knjigo boste prejeli najkasneje v ponedeljek, 22. maja, ali v torek, 23. maja (kakršna je pač dostava Pošte Slovenije).

O mojih prejšnjih knjigah:

»Biščak ne poudarja samo ekonomskih vidikov svobode, ampak se v več esejih izpostavi kot neizprosen zagovornik svobode govora. /…/  Svobodna družba je tista, kjer se je moč brez strahu pogovarjati o vprašanjih spola, družine, naroda, rase, vere, multikulturnosti, kolonializma ali holokavsta. V svobodni družbi ni prostora za svete krave, Overtonovo okno mora biti na stežaj odprto.«

(Mislec in ekonomist Bernard Brščič v predgovoru k Biščakovi knjigi Zgodbe iz Kavarne Hayek)

»Njegova knjiga Zgodbe iz Kavarne Hayek ni le izobraževalna, ampak prinaša ekonomska načela bralcem brez formalne izobrazbe iz klasične ekonomije, poleg tega je napisana na lahko berljiv in zabaven način. Za vse študente ekonomije bi bilo dobro, da to knjigo preberejo.«

(Angleški ekonomist Keith Miles v predgovoru k Biščakovi knjigi Zapisi konservativnega liberalca)

»Zgodbe govorijo in opozarjajo na popolni zaton evropske civilizacije, ki se že dogaja in ki s seboj prinaša totalitarizme neslutenih razmer. Pod krinko osvobajanja vseh od vsega in svobode v suženjstvu se v romanu izriše čas, ki nas sili k razmisleku o tem, kako se temu upreti. Avtor tega odgovora ne daje, sami ga moramo poiskati.«

(Novinar in urednik Vinko Vasle o Biščakovem distopičnem romanu Potovati z Orwellom)

Pred izidom knjiga ZADNJI OD NAS – KULTURNE VOJNE IN PROPAD CIVILIZACIJE

13 sobota Maj 2023

Posted by Kavarna Hayek in Družba, Islam, katoliška cerkev, migracije, Politika, Poučne zgodbe, Zgodovina

≈ 1 komentar

Značke

Andrej Sekulović, Evropa, Frankfurtska šola, Giedon, Jože Biščak, knjiga, kulturni marksizem, Velika zamenjava, Zadnji od nas - Kulturne vojne in propad civilizacije

V petek, 19. maja, pride iz tiskarne (no, vsaj tako je obljubljeno) moja četrta knjiga z naslovom ZADNJI OD NAS in podnaslovom KULTURNE VOJNE IN PROPAD CIVILIZACIJE. Knjiga je osredotočena na dogajanja v Sloveniji in Evropi. Podatki za PREDNAROČILA so spodaj.

Knjiga govori o postmodernističnih norostih, ki so v sodobni evropski civilizaciji posledica kulturnih vojn, ki trajajo že najmanj 150 let. Zagon jim je v drugi polovici 20. stoletja dal kulturni marksizem.

Slika na naslovnici knjige: Popotnik nad meglenim morjem; Caspar David Friedrich, 1818; Olje na platnu,  94,8 cm × 74,8 cm; Iz zbirke umetnostnega muzeja v Hamburgu; Avtorstvo: Wikipedia/Caspar David Friedrich – Public Domain)

V uvodu sem zapisal: »Thomas Sowell, ameriški ekonomist, pravi, da je vsaka nova rojena generacija »vdor malih barbarov v civilizacijo, ki jih je treba civilizirati, preden bo prepozno«. Nekaj podobnega je že pred 55 leti v knjigi »Kolovratenje proti Betlehemu« zapisala pisateljica in novinarka Joan Didion. Ko je konec 60. let prejšnjega stoletja več časa preživela med upornimi študenti, je sprevidela, da ni šlo za običajen upor, kot ga doživi vsaka generacija, ampak za dejstvo, »da smo nekako med letoma 1947 in 1967  zanemarili tem otrokom razložiti pravila igre«. Takratno študentsko gibanje, ki je pomenilo začetek postmodernistične dobe, je bilo že indoktrinirano s strani prve generacije učiteljev in profesorjev, ki jih je v ZDA vzgojila Frankfurtska šola. To ideologijo danes prepoznamo kot »kulturni marksizem«, ki je želel in želi demolirati in uničiti institucije (tradicionalne) družbe, na katerih je zrasla sodobna civilizacija.«

Knjiga, ki stane 19,90 evra, sicer nima poudarka samo na preteklosti. Preteklost je manjši del knjige; le toliko, kot je potrebno za razumevanje sedanjih dogodkov in uničujočih ideologij: od zamenjave avtohtonih Evropejcev (in s tem Slovencev) z migranti iz tretjega sveta do raznih trans, LGBT in radikalnih feminističnih gibanj. Podani so številni konkretni primeri (predvsem) iz Evrope, še posebej iz Slovenije. Knjiga je razdeljena na različna poglavja, ukvarja se s kulturo smrti, prebujenostjo (wokeizm), svobodo (s poudarkom na svobodi govora), podnebno histerijo in alarmizmom ter številnimi drugimi vprašanji, ki so podani v obliki esejev.

Knjiga je kot ažurirana zbirka esejev izdana na željo zvestih bralcev Kavarne Hayek (blog Kavarna Hayek je od nastanka zabeležil že več kot 3 milijone ogledov), ki so izrazili željo, da bi imeli po temah urejene tekste, ki se nanašajo za ideologijo kulture marksizma. Ustregel sem jim. (Na spodnji sliki je vsebina knjige.)

Knjiga govori o izginjajočih se (tradicionalnih) vrednotah, ki so danes nezaželene. S pomočjo politik in elit jih nadomeščajo nove, izmišljene in utopične, ki lahko pomenijo le propad tega dela sveta, ki čez nekaj desetletij ne bo več prepoznaven. V zaključku nisem preveč optimističen. »Ta bitka poteka že najmanj sto let, a kot kaže zdaj, jo tradicionalisti izgubljamo. Če bi želeli zmagati, bi morali vzeti kulturo nazaj. A bojim se, da je že prepozno,« sem zapisal na koncu uvoda.

Predgovor je napisal talentirani novinar in pronicljivi mislec mlajše generacije (tudi moj poklicni kolega in prijatelj) Andrej Sekulović. »Glavna nit, ki povezuje vse eseje v knjigi »Zadnji od nas – kulturne vojne in propad civilizacije«, so vsekakor uničujoče posledice levičarskih ideologij na evropsko civilizacijo. Čeprav korenine tega ideološkega viharja segajo celo dlje v zgodovino, se je ena od večjih prelomnic zgodila, ko so se večinoma judovski ideologi Frankfurtske šole pred vzponom nacionalsocializma v Nemčiji zatekli na ameriške univerze, od koder so nadalje širili svoje nazore med ameriško mladino, po koncu tragedije druge svetovne vojne pa tudi med evropsko,« je zapisal Sekulović v predgovoru.

Knjigo lahko naročite v PREDNAROČILU s PREDLAČILOM. Če plačate do četrtka, 18. maja, vam poštnino podarim. Knjigo boste prejeli najkasneje v ponedeljek, 22. maja, ali v torek, 23. maja (kakršna je pač dostava Pošte Slovenije).

Plačate lahko na račun:

Giedon d.o.o.

Dunajska cesta 158

1000 Ljubljana

TRR: SI56 0400-1005-0068-673, odprt pri Nova KBM

Namen: plačilo knjige Zadnji od nas

CENA: 19,90 EUR

Knjigo lahko naročite tudi s PLAČILOM PO POVZETJU (poštnino plača kupec). Naročilo pošljite na elektronski naslov: kavarnahayek@gmail.com. Navedite: ime in priimek, točen naslov (s pošto in poštno številko), število izvodov knjige, davčno številko (pravne osebe tudi, ali so davčni zavezanci ali ne). Knjigo boste prejeli na vaš naslov najkasneje v sredo, 24. maja. CENA: 19,90 EUR.

Platnice knjige ZADNJI OD NAS – Kulturne vojne in propad civilizacije.

Moje dosedanje knjige ZGODBE IZ KAVARNE HAYEK, ZAPISI KONSERVATIVNEGA LIBERALCA in distopični roman POTOVATI Z ORWELLOM lahko naročite TUKAJ.

Friedman, zagovornik svobode čez vse*

18 ponedeljek Apr 2016

Posted by Kavarna Hayek in Gospodarstvo, Zgodovina, Zgodovinski spomin

≈ 6 komentarjev

Značke

birokracija, Eamonn Butler, Friedrich von Hayek, kapitalizem, Karantanija, knjiga, Ludwig von Mises, Milton Friedman, Naomi Klein, prosti trg, socializem, svoboda, Thomas Pikkety, čikaški fantje

»Glavni problem je, kako ustaviti rast vlade,« je kot neusmiljen kritik zapravljivih vlad, javne porabe in škodljivih regulacij že pred desetletji dejal vnet zagovornik prostega trga in svobode Milton Friedman. Letos mineva deset let od kar je star 94 let umrl v San Franciscu v ZDA, Slovenija pa dobiva prevod knjige Eamonna Butlerja, direktorja Inštituta Adama Smitha, »Milton Friedman, Ideje in vpliv velikega ekonomista prostega trga«, v kateri so na preprost in jasen način predstavljene temeljne ideje enega najpomembnejših ekonomskih mislecev vseh časov.

Če kdo, potem je Milton Friedman tisti, ki med levičarji velja za Luciferja kapitalizma, za »nad-demona« prostega trga. Ne zato, ker bi se misel vodje »Čikaških fantov« bistveno razlikovala od spoznanj klasičnih liberalcev, ampak zato, ker je znal kot goreč zagovornik gospodarske in osebne svobode delovanje trga razložiti na vsakemu razumljiv način. V ničemer ni bolj užival, kot v prerekanju z vladnimi uradniki in levičarji, ko jih je s svojo pronicljivostjo in humornostjo smešil in spravljal v obup, čeprav je bil v času, ko je po drugi svetovni vojni prevladovala socialistična misel Johna Maynarda Keynesa, dokaj osamljen. In če se skozi Friedricha Augusta von Hayeka, utemeljitelja avstrijske ekonomske šole, iz katere se je napajal Friedman, težko prebijamo in potrebujemo »prevajalca«, je bil Friedman najsijajnejši posredovalec prostotržnih idej javnosti. Ko je bil leta 1973 v intervjuju za Playboy vprašan, kako neki lahko trg prepreči, da bi neetični proizvajalci in prodajalci množično goljufali potrošnike, saj po mnenju etatistov to lahko s prisilo in silo stori le država z vladnimi agencijami in inšpektorji, je odgovoril: »Če potrošnik ugotovi, da so mu v samopostrežni prodali pokvarjeno meso, ima na voljo najboljšo varstveno agencijo, kar jih je: trg. Preprosto neha kupovati v tisti trgovini in gre drugam.«

Eamonn Butler ga v svoji nov knjigi ne predstavi kronološko, ampak na sebi lasten način (kot je to naredil pri F. A. Hayeku ali Ludwiga von Misesu) sledi ključnim idejam Nobelovega nagrajenca za ekonomijo. Njegova ekonomska politika za zdravo gospodarstvo je bila enostavna in je zahtevala: trden denar, uravnotežene proračune in deregulacijo. Se pravi nasprotno od tistega, kar vlade počno že več kot 100 let, kajti po njegovih raziskovanjih so ljudje pravo ekonomsko in osebno svobodo uživali v 19. stoletju, kasneje so bile samo različice mehkejšega in bolj trdega socializma. Kot klasični liberalec, ki je verjel v te vrednote, je ZDA, dolgo najsvobodnejšo državo na svetu, označeval za socialistično. Eno ključnih napak, če ne ključno, so prek luže storili leta 1913, ko so ustanovili centralno banko (FED), ki naj bi reševala banke v stiski. Ustanovitev je bila posledica težav, v katere je leta 1907 zašel največji trust v New Yorku Knickerbocker. Zaradi panike so ljudje hiteli v banke po svoj denar, kar je povzročilo recesijo. Paniko je trg hitro pomiril: recesija je trajala samo 13 mesecev, njena ostra faza samo polovico toliko. Kljub temu je vlada ZDA ustanovila FED, ki pa leta 1929 ni mogel preprečiti recesije, saj so banke vseeno propadale. Posledice so bile uničujoče. V Evropi se je razrasel totalitarizem (nacizem, fašizem in komunizem), v ZDA je propad razblinil vero ljudi v ekonomski sistem in spodbudil naraščanje državnih intervencij. Ko je Friedman to raziskal, je prišel do zaključka, kako reformirati bančni sistem: banke morajo imeti 100-odstotne rezerve, prepovedati jim je treba, da bi kupovale vladni dolg, centralne banke je treba ukiniti.

Friedman, ki je javnosti najbolj znan po knjigi Kapitalizem in svoboda (1962), televizijski seriji Svoboda do izbire (1980) in rednih kolumnah v Newsweeku (1966-1984), je močno vplival na Margaret Thatcher v Veliki Britaniji in Ronalda Reagana v ZDA. V sedemdesetih letih 20. stoletja je s svojimi razmišljanji pospešil propad fiksnih deviznih tečajev, leta 1976 je prejel Nobelovo nagrado za ekonomijo. V osemdesetih je s svojimi idejami prispeval k zlomu komunizma na Vzhodu in k privatizaciji na Zahodu, v zadnjem desetletju tisočletja pa je prispeval k načrtom za reforme, po katerih so se države v Vzhodni Evropi in Latinski Ameriki izvile iz totalitarizma. Najbolj znan je primer Čila, ko je Friedman po vojaškem udaru, ki je končal socialistično vladavino Salvadorja Allendeja, sprejel povabilo Augusta Pinocheta in napisal oris programa za končanje hiperinflacije in vzpostavitev tržnega gospodarstva. Pinochet je na najbolj odgovorne položaje imenoval več mladih čilskih ekonomistov (rekli so jim Čikaški fantje), ki so študirali na univerzi v Čikagu, kjer je bil Friedman profesor. Reforme, ki so jih sprejeli, so Čile naredile za eno najuspešnejših gospodarstev ne samo v Lastinski Ameriki, ampak tudi na svetu. Po letu 2000 so Friedmanova razmišljanja pomagale zmanjšati svetovno inflacijo na desetino stopnje.

Frideman, človek z neverjetnim intelektualnim pogumom, je bil najbolj znan ekonomist svoje generacije. A ne samo to. V času, ko je svetu vladala hladna vojna med kapitalističnim zahodom in komunističnim vzhodom, se je vključil v vsako pomembnejšo razpravo o tem, kako bi morala biti družba organizirana. Njegovo neomajno prepričanje v moč svobode, tako osebne kot gospodarske, je pomagalo spremeniti politiko cele generacije. Vsi poskusi, da bi se njegovo delo razvrednotilo, češ da svobodni trg in kapitalizem ne delujeta, so se razblinili. Škoda je le, da je umrl, še preden bi lahko prebral etatistična pisca Naomi Klein z Doktrino šoka in Thomasa Pikketyja s knjigo Kapital v 21. stoletju. Glede na njegov iskrivi um bi svet užival v njegovi kritiki.

Ni bilo teme, ki se je ne bi lotil. Ko so vlade naznanile, da bodo ustvarjale delovna mesta, je izjavil, da vlada lahko ustvari samo dobro plačana delovna mesta za borce proti revščini in diskriminaciji. Te parazite je resnično sovražil, kot birokracijo. »Ko stojiš pred javnim uslužbencem, je sploh kak dvom, kdo je sluga in kdo gospodar,« se je vprašal. Zavzemal se je za enotno davčno stopnjo (»Progresivni davek je v resnici regresiven.«), izobraževalne vavčerje (zamisel o vavčerjih, s katerimi bi starši za otroke izobraževalne ustanove svobodno izbirali na trgu), razmišljal je, kako boljše organizirati zdravstvo, dostavo pošte, obrambo in druge javne dejavnosti, boril se je proti monopolom (vsi monopoli so slabi, najslabši pa je reguliran vladni monopol) in visokim davkom (»Imamo sistem, ki čedalje bolj obdavčuje delo in subvencionira nedelo.«), razbijal je mit, da kapitalizem ustvarja neenakopravnost (»Neenakopravnost je najbolj razširjena v nekapitalističnih državah.«), zagovarjal prosti trg (»Konkurenca na prostem trgu zagotovi dobrine in storitve javnosti veliko učinkoviteje kot to lahko naredi katerakoli vlada.«). Neusmiljeno je kritiziral tudi regulacije, med njimi podeljevanje poklicnih licenc, kar pomeni, da vlade določajo, koga naj potrošnik izbere. »Javnost velja za dovolj sposobno, da na volitvah izbere politike, ne pa za dovolj sposobno, da izbere zdravnika ali vodovodnega inštalaterja. (…) Pravijo, da gre za ohranjanje visokih meril, v resnici gre za ohranjanje visokih cen,« je bil neusmiljen do omejevanja poklicne svobode.

Friedmanova razmišljanja, ki jih je v časovni okvir postavil Eamonn Butler, so danes aktualnejša bolj, kot kdajkoli poprej. Če so se Friedmanovim kolegom in sodobnikom zdela revolucionarna, je čas pokazal, da so predvsem njegova opozorila pred širjenjem vlad postala vsakdanji del našega življenja. Vse večja javna poraba, zadolževanje, proračunski deficiti, težnje po določanju cen, omejevanju svobode in upravljanju življenja slehernega posameznika, ter sveta vojna proti kapitalizmu vodijo ta svet v kolektivizem, diktaturo socialistično razmišljajočih elit. »Družba, ki postavlja enakopravnost pred svobodo, ne bo dobila ne enega ne drugega. Družba, ki postavlja svobodo pred enakopravnost, do dobila zvrhano mero obojega,« je Friedmanova misel, ki še kako velja v današnjem svetu.

INFO

Milton Friedman, Ideje in vpliv velikega ekonomista prostega trga

Avtor: Eamonn Butler

Zbirka: Izzivi svobode

Urednik zbirke: Lovro Šturm

Prevedel: Niki Neubauer

Izdajatelj: Inštitut Karantanija, Ljubljana

Založnik: Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko, Ljubljana

Naprodaj: v bolje založenih knjigarnah in na www.eberem.si

* Tekst je bil najprej objavljen v reviji Reporter, marec 2016

Ludwig von Mises za začetnike

23 sreda Sep 2015

Posted by Kavarna Hayek in Družba, Ekonomija, Gospodarstvo, Politika

≈ 26 komentarjev

Značke

Eamonn Butler, ekonomija, Friedrich von Hayek, knjiga, liberalizem, Ludwig von Mises, prosti trg, socializem, svoboda, ZDA

»Liberalizem zagovarja zasebno lastnino proizvodnih sredstev, ker od takšne gospodarske organiziranosti pričakuje višji življenjski standard, ne zato, ker želi pomagati lastnikom.«

To je le ena od misli enega najpomembnejših ekonomistov in politikov 20. stoletja Ludwiga von Misesa (1881-1973), ki je zdaj izšel v slovenščini v nekakšni »žepni izdaji«. Eamonn Butler, direktor Inštituta Adama Smitha, je v knjigi s preprostim naslovom Ludwig von Mises – Življenje in delo zajel pravzaprav celoten opus Misesa. Knjiga ima manj kot 100 strani in bi se pravzaprav morala imenovati Mises za telebane. Vodilna osebnost avstrijske ekonomske šole je namreč znana po obsežnih in precej zapletenih razpravah in knjigah, Butler pa Misdesa predstavi na enostaven in preprost način. In čeprav je svoja najpomembnejša dela napisal že dolga desetletja nazaj, vmes je bil zaničevan, je njegova misel danes še kako pomembna. Knjigo imajo v vseh bolje založenih knjigarnah, naročite pa jo lahko tudi tukaj.

Mises je širši javnosti sicer znan po odlični in uničujoči kritiki socializma. »Zgradil jo je na dejstvu, da ekonomski izračun preprosto postane neizvedljiv, če trg preneha obstajati. Če so proizvodna sredstva v lasti države in se jih tako nikoli ne kupuje ali prodaja, jim ni mogoče določiti cene. (…) Tržno gospodarstvo pa nasprotno ustvarja konkurenčni pritisk na proizvajalce, da izbirajo stroškovno najučinkovitejše procese – s tem pa zmanjšajo zapravljanje in življenjsko pomembna sredstva ohranijo nedotaknjena za prihodnje rodove,« je o Misesovem razmišljanju zapisal Eamonn Butler in poudarja njegovo definicijo socializma. Takole je zapisal: »Bistvo socializma je naslednje: vsa proizvodna sredstva so pod izključnim nadzorom organizirane skupnosti. To in samo to je socializem. Vse druge opredelitve so zavajujoče.«

Socializem preprosto logično ni vzdržen, nikakor ni mogel uspeti, saj so nadzor cen, s strani države nadzorovano poslovanje in vladni ukrepi za gospodarstvo lahko samo razdiralni. Neovirani prosti trgi so namreč lahko edini delujoč ekonomski sistem, kajti iskanje mehanskih povezav med vrednostmi, kot sta celotno povpraševanje in celotna ponudba, ne upoštevajo raznovrstnosti ljudi in vrednosti, ki spodbujajo gospodarsko življenje teh posameznikov. Povedano drugače: socializem ne priznava svobode posameznikov. Ali kot pravi Mises: »Socialistična skupnost je velika avtoritarna združba, v kateri se ukazi dajejo in izvršujejo. To je mišljeno z besedami ´plansko gospodarstvo´ in ´ukinitev anarhije proizvodnje´.« Tistim, ki sanjajo o nekakšni tretji poti, nekakšni poti med socializmom in kapitalizmom, pa Mises sporoča: »Ideja, da obstaja tretji sistem – nekaj med socializmom in kapitalizmom, kot pravijo njegovi privrženci, sistem, ki je enako daleč od socializma, kot je od kapitalizma, ki pa ohranja prednosti in se izogiba pomanjkljivostim obeh – je čisti nesmisel.«

Če je bila njegova kritika socializma najbolj znana, pa je njegovo najpomembnejše delo zagotovo teorija poslovnih ciklov, ki so dolgo begala ekonomiste. Gre za ritmične vzpone in padce poslovne dejavnosti, cen in prihodkov, ki jih lahko opazimo v obdobju več let. Ta genialni avstrijski um, ki se je kasneje preselil v ZDA, je odkril in dokazal, da je bistveni vir ciklov val bančnih posojil, ki je vedno spodbujen s strani centralne banke in njihovih političnih gospodarjev. Torej z državnimi intervencijami, kot se je dogajalo v letih pred veliko globalno finančno krizo.

Ekonomisti so sicer že vsak od 18. stoletja naprej vedeli, da se ljudje počutijo bogatejše, če se iz nekega razloga poveča količina denarja v obtoku. Toda ta dodatna potrošnja cene požene navzgor in na koncu ni zaradi tega nihče na boljšem. Tak razrast potrošnje, ki je spodbujen s poceni posojili, podjetnike zaziba v prepričanje, da gre za dejansko povečanje povpraševanja po njihovih proizvodih, zato si še več sposojajo, da lahko proizvajajo še več. Toda gre za zmotno investiranje, ki je zasnovano na lažnih cenovnih signalih. Zlom, ki neizbežno sledi, potem ko se posojila podražijo, je boleč. Lažni razcvet, kot se je to dogajalo v začetku 21. stoletja, je privedel do bolečega propada. Po Misesu je edina logična rešitev strogo omejevanje ustvarjanja denarja (kakršen je zlati standard), ki prepreči cikle in škodo, ki jo povzročajo. Njegova teorija je bila briljanten dosežek. Žal ni dočakal priznanja, je pa zato njegov učenec Friedrich Hayek prejel Nobelovo nagrado ravno za teorijo poslovnih ciklov, ki jo je razvil Mises.

Tudi o ekonomiji kot znanosti je imel svoj pogled. Za Misesa je ekonomija znanost, ki odkriva in napoveduje pojave, toda ne na podlagi opazovanj in preverjanja, temveč z dedukcijo. Matematična analiza namreč odpove, saj ne more hkrati in sproti zajeti vseh podatkov: različni ljudje različno vrednotijo stvari ter odziv ene skupine posameznikov na dogajanje na trgu danes morda ne bo enak kot odziv iste ali druge skupine na dogajanje jutri. Prav ta izrazito individualna, osebna in subjektivna osnova gospodarstva otežuje življenje makroekonomistom, ekonometristom pa dela življenje docela neznosno. Zato ekonomija nikoli ne more biti veda o predvidljivih statističnih povezavah med stvarmi, temveč je ekonomija zakoreninjena v vrednostih, ki jih ljudje pripisujejo stvarem. In te vrednosti se spreminjajo, ker se svet spreminja in se spreminjajo potrebe.

»V delovanju trga ni nič samodejnega ali skrivnostnega. Edine sile, ki določajo stalno nihajoče stanje trga, so vrednostne ocene različnih posameznikov in njihova dejanja, ki jih te vrednostne ocene usmerjajo. Končni dejavnik na trgu je prizadevanje človeka, da na najboljši način zadovolji svoje potrebe in želje,« pravi Mises in dodaja: »Trg ni kraj, proces je, način, po katerem posamezniki s kupovanjem in prodajanjem, s proizvodnjo in potrošnjo prispevajo k celotnemu delovanju družbe.«

Subscribe

  • Entries (RSS)
  • Comments (RSS)

Arhivi

  • junij 2023
  • maj 2023
  • april 2023
  • marec 2023
  • februar 2023
  • januar 2023
  • december 2022
  • november 2022
  • oktober 2022
  • september 2022
  • avgust 2022
  • julij 2022
  • junij 2022
  • maj 2022
  • april 2022
  • marec 2022
  • februar 2022
  • januar 2022
  • december 2021
  • maj 2021
  • avgust 2018
  • januar 2018
  • december 2017
  • november 2017
  • oktober 2017
  • september 2017
  • avgust 2017
  • julij 2017
  • junij 2017
  • maj 2017
  • april 2017
  • marec 2017
  • februar 2017
  • januar 2017
  • december 2016
  • november 2016
  • oktober 2016
  • september 2016
  • avgust 2016
  • julij 2016
  • junij 2016
  • maj 2016
  • april 2016
  • marec 2016
  • februar 2016
  • december 2015
  • november 2015
  • oktober 2015
  • september 2015
  • avgust 2015
  • julij 2015
  • junij 2015
  • maj 2015
  • april 2015
  • marec 2015
  • februar 2015
  • januar 2015
  • december 2014
  • november 2014

Kategorije

  • Družba
  • Ekonomija
  • Gospodarstvo
  • Islam
  • javni sektor
  • katoliška cerkev
  • migracije
  • Narava
  • Politika
  • posilstvo
  • Poučne zgodbe
  • Uncategorized
  • Zgodovina
  • Zgodovinski spomin

Meta

  • Registriraj se
  • Prijava

Create a free website or blog at WordPress.com.

Privacy & Cookies: This site uses cookies. By continuing to use this website, you agree to their use.
To find out more, including how to control cookies, see here: Cookie Policy
  • Follow Sledi
    • Kavarna Hayek
    • Join 111 other followers
    • Already have a WordPress.com account? Log in now.
    • Kavarna Hayek
    • Prilagodi
    • Follow Sledi
    • Prijavi se
    • Prijava
    • Report this content
    • Poglej stran v bralniku
    • Manage subscriptions
    • Skrij to vrstico
 

Nalagam komentarje...