Značke
Božič, Jezur Kristus, Kavarna Hayek, Kristus, kultura, kultura preklica, kultura smrti, Lidl, postmodernizem, Velika noč, velikonočni prazniki, vstajenje
Obstaja veliko božičnih filmov, velikonočnih zelo malo. Okoli Božiča so pesmi, drevesca in jaslice, Velika noč, čeprav največji krščanski praznik, je nekoliko bolj odmaknjena. Kar je po svoje nerazumljivo: velike zgodovinske osebnosti se spominjamo na dneve njihove smrti, redko na dneve, ko so se rodili. Pri Kristusu je obratno. Ali je za to kriva komercializacija Božiča ali mogoče to, da se sleherniku zdi verjetnejše, da se je Kristus rodil kot da je vstal in večno živel? Ne vem, ampak v tem hipu se mi ne zdi pomembno. Osredotočenost je na samo sporočilo, ki je ob Veliki noči globje in skrivnostnejše.
Velika noč je zgodba o ljubezni, ki premaga zlo. Je zgodba o Jezusu Kristusu, ki je moral po lažnih obtožbah v demonsko podzemlje, da je vstal. In v tem je bistvo. Na tej točki lahko vlečemo (in moramo vleči) vzporednice s slovenskim narodom, jezikom, nuklearno družino in vero. Kristusova smrt ima nek smisel le ob domnevi, da je preživel, drugače bi bil le ena izmed mnogih žrtev zlobnih ljudi.
Kot da ne bi bila dovolj smrtonosnost ideologij v dvajsetem stoletju, v današnjem času pustoši med narodi postmodernizem. V svojimi strupenimi bodali v imenu kulture preklica pustoši med bogaboječimi ljudmi. Toksični kulti vseh vrst želijo utišati oznanjanje resnice, zato potrebujemo zglede, ki pokažejo, da je trpljenje znosno, ker prihaja odrešitev. In Kristus je dober primer; ne glede na to, da je njegova zgodba izražena v arhaičnem klaretu, je oznanilo jasno.
Pomislite, da je lažnim prerokom sodobnosti že sama besedna zveza »Blagoslovljene velikonočne praznike« (podobno kot »Vesel Božič«) sumljiva. Nekatere trgovske hiše (kot denimo Lidl) se ji v imenu politike vključevanja in nediskriminacije izogibajo. To ni samo uničevanje vidnih simbolov, to je dobesedno brisanje krščanskih praznikov in tradicije, ki spremljajo naše življenje. Prebujene tolpe rokovnjačev najprej napadajo v decembru, aprila grabijo jajca in šunke. Ja, v začetku je bila Beseda, ki pri njih postane meso, ko se vanj parazitsko zažrejo in odrekajo izvorno praznovanje. Oklepanje pomenskega polja o skrbi za neužaljenost in dobro počutje tistih, ki prihajajo, da bi velikonočno izročilo spremenili v sebi prijazno kulturo, postane na ta način zelo pomembno.
Velika noč je praznik upanja, žrtvovanja za dobro. Sta premagana strah in obup z namenom preživetja. Skozi stoletja se je celotna naša civilizacija prilagodila temu tempu in ga živela. Bilo je sozvočje bližine narave in nebes; nihče se ni spraševal, naši predniki so to preprosto živeli. Preživeli so težke čase, a ohranili raznolikost na nam ljubi stari celini. Nato je prišel postmodernizem, ta slabo odigrana igra, ki se kar noče končati in kapljico po kapljico spušča strup na križ, ki smo ga bili pripravljeni nositi že davno. Danes še zvonovi ne udarjajo več z istim zvenom. Mestoma bijejo v ritmu teorije spolov in odprtosti za tiste, ki s seboj nosijo sulico, da jo zabodejo v našo stran, kot so to storili Kristusu. In v sebi nosijo lažno upanje, da jim bo dano (pre)živeti. Kristusovo srce ni bilo prebodeno, da bi umrli, ampak da bi živeli življenje, ki je prehajalo iz roda v rod. Razume to krščanski svet?
Na velikonočno soboto je svet v temi, ker je luč Stvarstva ugasnila. Takrat se izkusi pomen križa in križanega Jezusa. Vstajenje, ki sledi, je upor proti (kulturi) smrti, pomeni kljubovanje in ponovno rojstvo. Le do konca potolčeni ljudje so se sposobni ponovno vzdigniti. Vprašam se, ali nismo že dovolj trpeli in prenašali novodobne modne muhe, ki nam diktirajo, kako naj živimo in uničujejo zdrav razum naših otrok? Vprašam se, ali nismo že dovolj ponižani in potolčeni, da bi se zdaj res lahko zbudili. Vprašam se, ali bomo še naprej igrali vlogo žrtve ali se bomo kot smrtno ranjeni bojevnik dvignili in si vzeli nazaj tisto, kar je bilo naše in za kar smo živeli? Kdo bo tisti, ki bo prvi povzdignil glas in razbil skalo nad grobom, ki ga je kultura preklica skopala za krščanstvo?
Vzemimo velikonočni dar vstajenja kot kažipot za obnovo naše kulture, vere in tradicije. Domneve, da je z nami konec in naj se vdamo v usodo, so indoktrinacija preklicanih. Ne nasedajmo jim.
Blagoslovljeno Veliko noč Vam želi Kavarna Hayek.
Preberite tudi: Je to še Slovenija?
Kavarna Hayek 