• About

Kavarna Hayek

~ "If socialists understood economics they wouldn't be socialists." (Friedrich August von Hayek)

Kavarna Hayek

Tag Archives: Izrael

Odtisi stopal na Kreti še vedno delijo znanstvenike, saj ne postavljajo pod vprašaj samo teorijo o afriškem izvoru človeka, ampak tudi tezo o evolucijskem nastanku človeške vrste

13 torek Dec 2022

Posted by Kavarna Hayek in Družba, Zgodovina

≈ 3 komentarji

Značke

Afrika, antropologija, Ardipithecus, Ardipithecus ramidus, arheologija, avstralopitek, Beata Piechik, Bolgarija, evolucija, Forskning, Gerard Gierlinski, Grzegorz Niedzwiedzki, Grčija, Israel Hershkovitz, Izrael, izvor človeka, Julien Louys, kosti, Kreta, Laetoli, Mojzesova knjiga, Nature, paleontologija, Per Ahlberg, Poljska, Smithsonian magazine, stopala, Tanzanija, Traliloh, Univerza Griffith, Univerza v Tel Avivu, Univerza v Uppsali, Švedska

Gerard Gierlinski, paleontolog na poljskem geološkem inštitutu, je poleti 2002 mislil, da bo imel v Grčiji romantične počitnice s svojim dekletom Beato Piechik. Na koncu se je izkazalo, da ga je sprehod po plažah Trahilosa na zahodu Krete pripeljal do odkritja, ki dramatično spreminja dozdajšnjo zgodbo o človeški rasi in o nastanku človeka; zgodbo, o kateri med znanstveniki še vedno potekajo ostre razprave.

»Bilo je okoli poldneva in sončna svetloba je bila premočna, da bi lahko videl vse podrobnosti odtisov. Toda takoj sem lahko ugotovil, da to niso dinozavrove sledi. Posnel sem več fotografij odtisov in si zapisal koordinate, da bi lahko znova našel ta kraj,« je lani za Smithsonian magazine povedal Gierlinski.

Po idiličnih počitnicah se je vrnil domov, kretskih odtisov pa si nikakor ni mogel izbiti iz glave. Osem let se je spraševal o njih. Leta 2010 se je vrnil na Kreto. »Bil je že skoraj večer, ko sem ponovno obiskal tisto kamnito ploščo na plaži, na kateri turisti pogosto sedijo, ko pijejo in zrejo v morje. Tokrat so dolge sence jasno razkrile obris stopinj – odtisov, ki so jasno spominjali na obliko njegove lastne noge,« se je spominjal Gierlinski.

Tokrat je na Kreto prišel skupaj s kolegom Grzegorzom Niedzwiedzkim, še enim poljskim paleontologom, ki je aktiven na švedski Univerzi v Uppsali. Podrobno sta preučila sledi stopal in 2017 objavila svoja odkritja.

Sledi 50 odtisov človeških stopal, ki sta jih našla, so stari 6,05 milijona let (sprva so bili datirana na 5,7 milijona let, nove raziskave so potrdile, da so 0,3 milijona let starejši), segajo v čas miocena. Odtis stopala desne noge je tipično človeški. Kar je glede na starost odtisa senzacionalno odkritje, kajti prejšnje raziskave so naše prednike postavljale v Afriko (z opičjim stopalom).

Vse od odkritja fosilov avstralopitekov v južni in vzhodni Afriki velja prepričanje, da človeška rasa izvira iz Afrike, piše švedski portal Forskning.  Nedavno odkriti fosili, najdeni v isti regiji, kot so ikonični 3,7 milijona let stari odtisi stopal Laetoli iz Tanzanije, ki kažejo človeška stopala in pokončno hojo, so utrdili idejo, da hominidi (zgodnji člani človeške rase) ne le izvirajo iz Afrike, ampak da je tam ostal v »izolaciji« več milijonov let, preden se je razširil v Evropo in Azijo. Odkritje približno 6,05 milijona let starih odtisov človeških stopal s Krete so to teorijo obrnili na glavo in nakazali, da je resničnost bolj zapletena.

Človeška stopala imajo – za razliko od stopal vseh drugih kopenskih živali – zelo izrazito obliko. Gre za kombinacijo dolgega podplata, petih kratkih naprej obrnjenih prstov brez krempljev (s palcem, ki je večji od drugih prstov). Človekovo stopalo je edinstveno. Stopala naših najbližjih ´sorodnikov´, velikih opic, so bolj podobna človeški roki s palcem, ki štrli ob strani. Laetolijeve stopinje, za katere domnevajo, da jih je naredil avstralopitek, so precej podobne tistim sodobnih ljudi, le da je peta ožja in podplat nima pravilnega loka. Nasprotno pa je imel 4,4 milijona let star Ardipithecus ramidus iz Etiopije, najstarejši hominid, znan iz dokaj popolnih fosilov, mrežasta stopala. Raziskovalci, ki so opisali Ardipithecus, so verjeli, da je to neposredni prednik poznejših hominidov,

Odtisi stopal iz Trahilosa na zahodni Kreti so nedvomno podobni človeški obliki. To še posebej velja za prste na nogah. Nožni palec je po obliki, velikosti in položaju podoben našemu. Takoj znotraj nožnega palca je, tako kot pri nas, izrazita konveksna blazinica stopala, česar pri opicah ni. Podplat je sorazmerno krajši od odtisov stopal Laetoli, vendar imajo enako splošno obliko. Skratka, oblika Trahilosovih stopinj nedvoumno kaže, da pripadajo zgodnjemu hominidu. Odtisi pri Trahilosu so ostali na peščeni morski obali, verjetno delti majhne reke, odtisi v Laetoliju so nastali v vulkanskem pepelu.

»Novo odkritje je kontroverzno zaradi starosti in lokacije, kjer so bili najdeni odtisi,« pravi Per Ahlberg, profesor na Oddelku za biologijo organizmov na Univerzi Uppsala in zadnji avtor študije in dodaja: »To novo odkritje izpodbija uveljavljeno pripoved o zgodnji človeški evoluciji in bo verjetno povzročilo veliko razprav. Ali bo znanstvena skupnost, ki se ukvarja s človeškim izvorom, sprejela fosilne odtise kot prepričljiv dokaz, da so bili hominidi na Kreti med miocenom, bomo še videli.«

Znanstveniki se sicer strinjajo, da so pri Trahilosu najdena stopala in da so stara več kot šest milijonov let, toda tisti, ki zagovarjajo tezo o afriškem, evolucijskem izvoru človeške vrste, iščejo vse mogoče izgovore, da bi odkritje s Krete postavili pod vprašaj. »Nekateri odtisi so videti kot dvonožne živali, vendar je veliko drugih odtisov zelo dvoumnih in različnih velikosti. Nekateri med njimi sploh niso podobni odtisom stopal. Gre torej za zelo drzno teorijo na podlagi informacij, ki lahko dajo različne razlage,« pravi Julien Louys, paleontolog z Univerze Griffith. Israel Hershkovitz, antropolog z Univerze v Tel Avivu, špekulira, da so odtise pustile pozne opice. »Vse, kar imamo iz Evrope, je skupina predčloveških opic,« pravi. Najnovejši članek v Nature pod vprašaj postavlja tudi starost odtisov stopal (vendar le na podlagi geoloških kart).

Odtisi iz Trahilosa razdvajajo znanstvenike in za zdaj ostajajo skrivnost. Če bi sprejeli novo teorijo švedske univerze, starodavna stopala (ob sedem milijonov let starih najdenih kosti hominidov, ki so jih našli v Grčiji in Bolgariji) ne postavljajo pod vprašaj samo teorijo o afriškem izvoru človeka, ampak tudi tezo o evolucijskem nastanku človeške vrste. Kar je za večino sekularnih znanstvenikov čista herezija v znanosti. Toda vse bolj se zdi, da bo treba zgodovino človeka napisati na novo, še posebej zato, ker še niso našli »vmesnega člena« med človekom in opico, ki bi nedvomno potrjeval, da se je človek skozi evolucijo razvil iz opice. Prav zato odtisi stopal s Krete, ki so povsem človeški in se niso mogli pojavili ´iz nič´, begajo.

»Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril, moškega in žensko je ustvaril.« (1 Mojzes 1:27)

Kavarno Hayek lahko spremljate tudi na YouTube kanalu.

Cesta v pekel (6. del) Kandidat za viceguvernerja BS pravi, da se Evropi obeta (energetska) zabava kot v 70. letih. Res? Bati se je »after partyja« kot v 70. letih, ki je Evropi prinesel ……

26 ponedeljek Sep 2022

Posted by Kavarna Hayek in Ekonomija, Politika, Zgodovinski spomin

≈ Komentiraj

Značke

Adam Smith, after party, Arabija, Arabski polotok, Banka Slovenije, Center za raziskave globalnega krščanstva, Cesta v pekel, Christine Tasin, Dante Alighieri, Delo, džamija, energetska kriza, EU, Evrabija, Evropa, Evropejci, Evropska unija, Fallaci, fosilna goriva, Francija, Ghofrane Haddaoui, Hallgrim Berg, Hans-Dietrich Genscher, Ibn Sin, islam, islamofobija, islamski terorizem, Italija, Izrael, Katar, Libija, Louis Baeck, Margarita Lopez Gomez, Moamer Gadafi, Mohamed, molilnica, mošeja, muslimani, nafta, Nemčija, Oriana, OSPEC, Palestina, Palestinci, Paul Krugman, postzabava, RAF, rasizem, Rdeče brigade, Reinhard Schulze, Resistance Republicaine, Sibil Svilna, SID Banka, Svet Evrope, zabava, Zahodna Evropa, ZDA, zemeljski plin, Şerif Mardin, časnik Delo

Kakopak, pritegnil me je naslov. Evropi se obeta podobna zabava kot v 70. letih, je pisalo na spletni strani časnika Delo. Ne vem, ali je bila energetska kriza pred pol stoletja res zabava ali ne, vem pa, da je tej »zabavi« sledila »postzabava« (after party), ki je imela strahovite posledice za Evropo.

Članek v Delu je bil pogovor s Sibilom Svilanom, bančnikom, ki se je kalil v udbovski LHB Frankfurt in tri mandate vodil SID banko. Bančnik in kandidat za novega viceguvernerja Banke Slovenije ugotavlja, da sta Evropa in Slovenija v težavah zaradi podcenjevanja dolgoročnih geostrateških odločitev. Sklicuje se na Paula Krugmana, da se Evropi obeta »zabava kot v 70. letih 20. stoletja«. (Krugman sicer ni ravno neka referenca, ker se njegove napovedi skoraj nikoli niso uresničile, ampak zdaj ima verjetno prav, čeprav se meni to ne zdi ravno »zabava«.)

»Ta zabava se bo Evropi lahko ponovila,« pravi Svilan, »potrebne so hitre, vendar dolgoročne skupne evropske rešitve, kjer morajo vodilno vlogo in žrtve prevzeti Nemci, Francozi in tudi Italijani, sicer bomo to zabavo dolgo in drago plačevali vsi Evropejci.« Ampak poglejmo, kakšna je bila energetska »zabava« v 70. letih, ko so vodilno vlogo prav tako imeli Nemci in Francozi, ki so kasneje organizirali tudi »after party«. Zato to ni zgodba o »zabavi«, ampak zgodba o »postzabavi«.

Povojni razcvet Zahoda so poganjala fosilna goriva. Zaradi povečanega povpraševanja je nafta iz Arabskega polotoka postajala vse bolj pomembna, a zaradi konfliktov na Bližnjem vzhodu tudi vse bolj nezanesljiva. Ker so ZDA podpirale Izrael, so države OAPEC zmanjšale proizvodnjo nafte in uvedle embargo na izvoz nafte v ZDA. Muslimanske države, ki so bile naklonjene Palestincem, so tudi zagrozile, da bo embargo veljal za vse države, ki podpirajo politiko ZDA. Francija, ki je že v času Charlesa de Gaulla kuhala jezo na ZDA in jo krivila, da je izgubila svoje kolonije, je začutila priložnost za maščevanje. Najprej je na svojo stran pridobila Zahodno Nemčijo, ki se je vse bolj krepila in se je hotela otresti vpliva ZDA, nato še druge članice takratne EGS (danes EU). In še preden se je kri izraelskih športnikov z olimpijskih objektov v Münchnu leta 1972 (ko so jih ugrabili in pobili prav Palestinci) dobro sprala, so bile razvite zahodnoevropske države že v naročju krempljev islama.

Januarja 1975 je bila na pobudo Parlamentarnega združenja evropsko-arabskega sodelovanja v okviru Evropske gospodarske skupnosti sprejeta Strasbourška resolucija. Bistvo resolucije je bilo, da Zahodna Evropa dobi nafto, v zameno se podpre muslimanskemu svetu. »Moj Bog, ni šlo za zaroto, ki bi jo v temi pletli neznani ali obešenjaki, znani samo policijskim postajam in Interpolu. Šlo je za zaroto, opravljeno pri belem dnevu, pred očmi vseh, pred televizijskimi kamerami, in izpeljali so jo sloviti voditelji,« je več kot četrt stoletja v svoji knjigi zapisala italijanska novinarka Oriana Fallaci.

V tistem času se je začel vzpon islamskega radikalizma (ki je v Evropi nato zamenjal levičarska ekstremistična gibanja, kot so bile Rdeče brigade in RAF), hkrati pa skozi uradne institucije pritlehen vstop islama v Evropo. Od takrat naprej ni šlo več samo za gospodarsko sodelovanje, ampak je tedanji evropsko-arabski »dialog« podprl številne izobraževalne in kulturne programe islamskih centrov v Evropi. Uveljavil se je izraz Evrabija. Po podatkih ameriškega Centra za raziskave globalnega krščanstva se je v naslednjih 25 letih število muslimanov v Zahodni Evropi povečalo za 142,6 odstotka (do začetka 70. let jih je bilo le za vzorec, bili so eksotika), danes delež muslimanov presega deset odstotkov življa v Evropi (po projekcijah jih bo zaradi hitrega razmnoževanja v naslednjem poldrugem desetletju že okoli 30 odstotkov).

Poglejmo, kakšne posledice je imela (po Svilanovo) »zabava« v 70. letih. Najprej so se evropska mesta začela polniti z »goniči kamel«, kot jih je imenovala Fallacijeva. To je bil tudi čas, ko je Gadafi kupil 10 odstotkov Fiata, Francija začela z gradnjo jedrske elektrarne v Iraku, ko je Egipčan Al Fajed vrgel oko na veleblagovnico Harrods v Londonu, hkrati pa tudi čas, ko so evropski zgodovinarji začeli revidirati zgodovino. Aprila leta 1983 je tedanji nemški zunanji minister Hans-Dietrich Genscher odprl simpozij evro-arabskega dialoga v Hamburgu ter opeval veličino islamske civilizacije, ki jo je imenoval svetilnik luči. »Luč, ki je stoletja razsvetljevala Evropo, pomagala Evropi, da je stopila iz barbarstva,« je dejal. Takega ponižanja Evropejci sredi svoje celine še niso doživeli. Številne konference in simpoziji, ki so si sledili, so prinašali vedno nove revizije. Naenkrat je denimo španska zgodovinarka Margarita Lopez Gomez začela trditi, da papirja niso iznašli Kitajci, ampak Muslimani iz Damaska in Bagdada. Po njeno tudi Hipokrat ni začel s preučevanjem krvnega obtoka, ampak islamski učenjak Ibn Sina, Evropejcem bolj znan kot Avicena. Kar čez noč je civilizacija muslimanom začela dolgovati tudi zasluge za artičoke, špinačo, pomaranče, limone in celo bombaž. In vsi so ploskali turškemu sociologu Şerifu Mardinu, ko je oznanil, da tudi pesniško šolo dolce stil nuovo, ki je razcvet doživela z Dantejem Alighierijem, dolgujemo muslimanom. Ampak to še ni vse. Profesor Louis Baeck s katoliške univerze v Louvainu v Belgiji je trdil, da oče ekonomskega liberalizma ni Adam Smith, ampak prerok Mohamed. »Dosti je tega, da pripisujemo Zahodu vse zasluge za razsvetljenstvo,« pa je na seminarju o Orientu v Bonnu rjovel profesor Reinhard Schulze, češ da je s tem začel damaščanski zgodovinar Abdalgani al Nabulusi.

Res, bila je prava »zabava«, ki se kar ni hotela končati. Takole je pol desetletja nazaj dogajanje opisovala Francozinja Christine Tasin,  predsednica Resistance Republicaine: »… toda obstaja še en dan v zgodovini, ki ga pozna zelo malo ljudi. S tem dnem bi rada opozorila tiste med nami, ki trdijo, da muslimani niso odgovorni, da so odgovorne samo naše elite, ki jim gre za lastne koristi. 5. januarja 1986 je bil v Libiji tajni sestanek, ki se ga je udeležilo pet tajnih služb petih arabskih držav. Te države so bile Irak, Egipt, Savdska Arabija, Libija in Alžirija. Pet držav. In kaj so sklenili na tem ultra tajnem sestanku? Da bodo spodbudili načrtno invazijo na Evropo, predvsem na Francijo, in jo islamizirali. Za ta sestanek so naši voditelji vedeli, vsi so vedeli zanj, o tem so nekaj dni kasneje govorili na Elizejskih poljanah. In kaj so naši voditelji naredili, da bi se borili proti sklepom sestanka? Na stežaj so odprli vrata. Odprli so jim vrata, čeprav so vedeli, da nas bodo napadli, da želijo zasesti našo deželo. Zato so odgovorni oboji: naši izdajalci, islamo-kolaboranti, in seveda muslimani iz islamskih držav.«

Kdorkoli se je uprl islamizaciji Evrope, je bil označen za islamofoba in rasista. Septembra leta 1991, ko je parlamentarna skupščina Sveta Evrope sprejela sramotno priporočilo – Prispevek islamske civilizacije k evropski kulturi, je glas dvignil norveški parlamentarec Hallgrim Berg:

»Gospodje, tukaj sami sebe vlečemo za nos. To poročilo nima nič opraviti z islamsko kulturo v retrospektivi in ni tako nedolžno, kakor se zdi. Predvsem zato, ker ne izreče niti ene besede o odvratnem ravnanju z ženskami v islamski kulturi. (…) Kar vi počnete, ni dialog: je monolog, pri katerem v imenu liberalne misli, intelektualne velikodušnosti gledate na stvari z ene strani in konec. (…)  Vi zahtevate, denimo, naj se umaknejo šolska besedila, ki ne govorijo o prispevku islama h kulturnemu razvoju Evrope. In oni? (…) Zahtevate tudi, da bi v naš šolski sistem, to je na naše univerze, še posebno na naše pravne fakultete, uvedli študij koranskega prava. In oni? (…) Gospodje, vaše poročilo ni kulturni dokument. Je politični dokument, ki koristi samo podpiranju islama v Evropi. V imenu demokracije zahtevam, da se ga še enkrat pregleda, pretrese, popravi in ….« (Cel govor lahko preberete TUKAJ)

Medtem so v Evropi rasli islamski centri, džamije in molilnice. Leta 2004 so na smetišču na obrobju Marseilla našli 23-letno Tunizijko Ghofrane Haddaoui. Njen obraz je bil povsem izmaličen. Forenziki so ugotovili, da jo je trojica mladih muslimanov (enega od njih je nesrečnica zavrnila) najprej zverinsko mučila, odrezali so ji ušesa in nato kamenjali. Umor velja za prvo uradno priznano žrtev muslimanskega kamenjanja v Evropski uniji. Danes je v Evropi prek 10.000 mošej, podatek, kdaj so bile zgrajene, pove vse.

Ja, res je bila »zabava« v 70.letih, še posebej je Evropo drago stala »postzabava«. In danes. Energetsko krizo so z vsiljevanjem zelene agende države EU zakuhale same. Čeprav ima Spodnja Saška v Nemčiji ogromne zaloge zemeljskega plina, ga zaradi »trajnostnega razvoja« ne črpa. Nemčija danes rajši išče pomoč v Katarju, ki kot država dokazano financira islamski terorizem in gradi največ mošej po Evropi (financiral je tudi džamijo v Ljubljani). In Arabci nikoli ne dajo ničesar, ne da bi kaj zahtevali v zameno. Toda če sodimo po dogajanju v 70. letih, je del Evrope na »zabavi« in »postzabavi« spet prodan. Pred pol stoletja je bila to Evrabija, politični načrt, da bi se na območju Sredozemlja vzpostavila neka politična struktura, kot je bilo Rimsko cesarstvo. Danes se nadvse uspešno uresničuje, ker Evrabija postaja ne samo območje Sredozemlja, ampak cele Evrope, predvsem njen zahodni del. Nekaj, o čemer so muslimanski zavojevalci pred tisočletjem lahko samo sanjali. Kaj bodo evropske elite tokrat obljubile in dale v zameno Arabcem, bomo najbrž zelo kmalu izvedeli.

Ko Hamas ruši palestinske hiše in krade zemljo so mednarodne humanitarne organizacije in globalni medijski mainstream tiho

18 sobota Jun 2022

Posted by Kavarna Hayek in Družba

≈ Komentiraj

Značke

Boris Vasev, Gaza, Hamas, Human Rights Watch, Izrael, medijski mainstream, Palestina, RTV Slovenija

V torek, 14. junija, je spletna stran Human Rights Watch, mednarodna nevladna organizacija, ki spremlja kršenje človekovih pravic po svetu, objavila članek, ki Gazo opredeljuje kot »izraelski zapor na prostem«. Bila je to še ena v nizu obtožb na račun Izraelcev, ki grenijo življenje Palestincem, jih napadajo, izseljujejo in rušijo njihova naselja. O tem, kar se je zgodilo pet dni prej na severu Gaze, pa nič.

Progresivno usmerjena mednarodna skupnost in mediji (pri nas izstopa RTV Slovenija in Boris Vasev) so dobesedno obsedeni z Izraelom, poročajo o vsakem najmanjšem incidentu, kjer so žrtve Palestinci, napadalci pa Izraelci. Če je zadeva obrnjena, vedno hitijo pojasnjevati, da so bili Palestinci izzvani. Islamistične teroristične skupine Hamas, ki je vpletena v skoraj vse spopade, po pravilu ne omenjajo, razen če je treba poudariti, da se Hamasovci borijo za osvoboditev celotne Palestine. Ampak za njih je Hamas »odporniško gibanje«.

No, vodje te »humanitarne in dobrodelne organizacije« Hamas so si očitno zaželeli nekaj zemlje zase. Ne, niso šli v Izrael; tja si ne upajo, ker bi mimogrede ostali brez glave. Napadli so Palestince. V četrtek, 9. junija, je več 100 pripadnikov Hamasa vdrlo v beduinsko vas Umm al-Nasr na severu Gaze, poroča palestinski Amad. Uničili so več hiš, Hasam je prebivalce želel izseliti, češ da je vas nezakonito zgrajena. Kar je čudno, saj vas tam stoji že 80 let, ko Hamasa še nikjer ni bilo.

Prebivalci vasi so se uprli in branili z metanjem kamenja. Hamas je začel na Palestince streljati. Rezultat: 85 aretiranih vaščanov, 25 ranjenih (od tega osem s strelnim orožjem) domačinov in en pripadnik Hamasa. Hamas trdi, da je vas na državni zemlji, država pa je – Hamas.

O nasilju Hamasa nad prebivalci Gaze (ni bilo prvič) so poročali palestinski mediji, protestirala je Palestinska neodvisna komisija za človekove pravice (ICHR), globalni medijski mainstream pa je molčal. Politično nekorektno je namreč poročati iz Palestine, če v zgodbi ne nastopa noben Izraelec.

Slovenska podpora Palestini je podpora terorizmu

23 sobota Dec 2017

Posted by Kavarna Hayek in Islam, Politika

≈ 17 komentarjev

Značke

Hamas, islam, Izrael, Palestina, ZDA, Združeni narodi, Židi

Slovenija se je skupaj z večino članic EU pridružila skupini držav, ki so v četrtek glasovali za resolucijo Generalne skupščine ZN o Jeruzalemu, ki nasprotuje odločitvi ZDA, da veleposlaništvo preseli v to mesto in tako prizna Jeruzalem za glavno mesto Izraela. Če pustimo ob strani, da ZN nimajo prav nikakršnih pristojnosti vmešavanja v tovrstne odločitve suverenih držav, glasovanje za resolucijo pravzaprav pomeni podporo Hamasu, teroristični organizaciji, ki vlada v Palestini.

Hamas je 18. avgusta 1988 sprejel program, ki ima 36 členov. Večina je usmerjena proti Izraelu in nevernikom, duh programa je radikalen islamski pogled na svet. Čeprav je Hamas maja sprejel nov program, kjer Izraela izrecno ne omenja, nekateri analitiki menijo, da gre za poskus kazanja prijaznejšega obraza mednarodni javnosti in da v resnici ostaja program izpred tridesetih let še vedno zaveza za Hamas.

Poglejmo nekatere točke programa oziroma kaj bi podprla Slovenija, če bi priznala Palestino.

Preambula

Izrael bo obstajal in bo obstajal še naprej, dokler ga ne bo uničil islam, kot je uničil druge.

Cilj Hamasa (6. člen)

Islamsko uporniško gibanje je ugledno palestinsko gibanje, ki pripada Alahu, in katerega način življenja je islam. Prizadeva si, da bi bil Alahov vsak centimeter Palestine.

Poziv k poboju židov (7. člen)

Sodni dan ne bo prišel toliko časa, dokler se bodo muslimani borili proti židom in jih pobili. Židi se bodo skrivali za skalami in drevesi, skale in drevesa bodo jokala in klicala: „O muslimani, tam je hudič, ki se skriva. Pridite in ga ubijte.“

Palestina je izključno islamska (11. člen)

Palestinska zemlja je posest islama, ki je posvečena prihodnjim generacijam muslimanov do sodnega dne. Nihče se temu ali kateremukoli delu ne more odreči in ga prepustiti drugim.

Dolžnost Palestincev (13. člen)

Palestina je islamska dežela. (…) Ker je temu tako, je osvoboditev Palestine individualna dolžnost vsakega muslimana, kjerkoli živi.

Poziv na dhižad (15. člen)

Ko si sovražniki prisvojijo del muslimanske dežele, postane džihad dolžnost vsakega muslimana. Glede prisvajanja židov, je džihad obvezen.

Zavrnitev mirovnih konferenc (23. člen)

Pobude za mir ali tako imenovane miroljubne rešitve in mednarodne konference so v nasprotju z načeli islamskega uporniškega gibanja. (…) Te konference niso nič drugega, kot da imenujejo nevernike za razsodnike v islamskih deželah. (…) Za palestinsko vprašanje ni druge rešitve, razen džihada. )…) Pobude, predlogi in mednarodne konference so izguba časa.

Kaj je Hamas? (32. člen)

Hamas je vodja in avantgarda boja proti svetovnemu sionizmu. (…) Povsod v arabskem svetu se morajo pripraviti na boj proti hudobnim židom.

Subscribe

  • Entries (RSS)
  • Comments (RSS)

Arhivi

  • marec 2023
  • februar 2023
  • januar 2023
  • december 2022
  • november 2022
  • oktober 2022
  • september 2022
  • avgust 2022
  • julij 2022
  • junij 2022
  • maj 2022
  • april 2022
  • marec 2022
  • februar 2022
  • januar 2022
  • december 2021
  • maj 2021
  • avgust 2018
  • januar 2018
  • december 2017
  • november 2017
  • oktober 2017
  • september 2017
  • avgust 2017
  • julij 2017
  • junij 2017
  • maj 2017
  • april 2017
  • marec 2017
  • februar 2017
  • januar 2017
  • december 2016
  • november 2016
  • oktober 2016
  • september 2016
  • avgust 2016
  • julij 2016
  • junij 2016
  • maj 2016
  • april 2016
  • marec 2016
  • februar 2016
  • december 2015
  • november 2015
  • oktober 2015
  • september 2015
  • avgust 2015
  • julij 2015
  • junij 2015
  • maj 2015
  • april 2015
  • marec 2015
  • februar 2015
  • januar 2015
  • december 2014
  • november 2014

Kategorije

  • Družba
  • Ekonomija
  • Gospodarstvo
  • Islam
  • javni sektor
  • katoliška cerkev
  • migracije
  • Narava
  • Politika
  • posilstvo
  • Poučne zgodbe
  • Uncategorized
  • Zgodovina
  • Zgodovinski spomin

Meta

  • Registriraj se
  • Prijava

Blog at WordPress.com.

Privacy & Cookies: This site uses cookies. By continuing to use this website, you agree to their use.
To find out more, including how to control cookies, see here: Cookie Policy
  • Follow Sledi
    • Kavarna Hayek
    • Join 110 other followers
    • Already have a WordPress.com account? Log in now.
    • Kavarna Hayek
    • Prilagodi
    • Follow Sledi
    • Prijavi se
    • Prijava
    • Report this content
    • Poglej stran v bralniku
    • Manage subscriptions
    • Skrij to vrstico
 

Nalagam komentarje...