Značke
akademiki, intelektualci, izobrazba, levičarji, lynn Yaeger, mandatar, Melania Trump, Michelle Obama, rdeči čevlji, robert golob, Vougue
V prejšnjem tekstu sem omenil, da bo Robert Golob Dobri I. poslal v boj proti zlobnim kapitalistom, ki so vojni dobičkarji, svoje najboljše ljudi. Take ljudi, nekakšne koristne idiote, opisuje Nassim Nicholas Taleb (do katerega misli imam sicer odnos, ki je podoben knajpanju). Pravi jim »intelektualci, ampak idioti«.
Čeprav Golob okoli sebe ni zbral le intelektualcev, ampak se hvali s strokovnim crème de la crème, imajo mandatarjevi vojščaki vse značilnosti idiotov med intelektualci oziroma bedakov med strokovnjaki.
To so praviloma (no, so tudi izjeme) univerzitetno izobraženi ljudje, v svojem dosedanjem življenju malodane vsi po vrsti prisesani na državne in javne jasli, s trdnimi prepričanji, da vedo, kaj morajo početi drugi ljudje, koga morajo voliti, kako naj živijo in za kaj naj porabijo denar (ki jim ostane po vseh plačanih davkih). Njihovo prepričanje v svojo nezmotljivost (zmotljivi so le v primerjavi z Robertom Golobom) je neomajno, nestrpnost do drugače mislečih je neskončna, vsiljujejo ideje (po njihovo) nerazsvetljenim ljudem (beri: plebejskemu prebivalstvu). Če jim kaj ni všeč, protestirajo. Za to imajo prav posebne modne trende: od oblačenja trenirk prek kolesarjenja do nošnje rdečih čevljev s petko. A ker bi se (čeprav z jeklom okrepljena) petka pod intelektualno težo in strokovno tehtnostjo lahko zlomila, so nekatere obule kar rdeče športne copate (ali nekaj takega). In, kot vse kaže, bodo za Odlazkove medije kmalu postale modne ikone. Kot je denimo za Lynn Yaeger, modno urednico za Vogue, modna ikona postala Michelle Obama, ne pa Melania Trump.
Golobovi strokovnjaki so v prvih bojnih vrstah le, ko se pojavijo kot komentatorji v levičarskih medijih, sicer njihova koža ni nikoli na prodaj. To pomeni, da svojih razmišljanj in politik nikoli (ampak res nikoli) ne bi sami najprej preizkusili v praksi. Ko mandatar in njegova tovarišija govorijo, da bodo reformo zdravstva začeli z interventnim zakonom, ki ne bo le na papirju, ampak ga bodo »testirali, kako poteka v realnem življenju«, morate vedeti, da bodo nerazgledano rajo imeli za testne zajčke, njihova blaginja in ugled pa ne bosta ogrožena. Če se bo namreč izkazalo, da realno življenje deluje po drugačnih poteh kot njihove ideje, bodo krivi drugi: navadni ljudje, ker niso dojemljivi.
Na tem mestu pridemo do naslednje značilnosti Golobove strokovne ekipe: (ne)uspešnost njihovih zamisli v praksi je popolnoma nepomembna zadeva in v nobenem primeru ne bo vplivala na njihovo medijsko prodornost, kaj šele na njihovo (akademsko ali drugačno) kariero. Občasno sicer dobro zaznajo težave, a to je tudi vse. Ko se jih lotijo reševati, povzročijo še večje in nevarnejše težave. Nekako v smislu Murphyjevega zakona: Nič ni tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše. Kljub temu se imajo (in tak občutek jim dajejo mediji) za nesporne avtoritete za ekonomska, politična, družboslovna, inženirska, arhitekturna, biološka in druga vprašanja. Ko govorijo o progresivni obdavčitvi, opisujejo enotno davčno stopnjo.
Mandatarjeva strokovna ekipa je živ dokaz, da formalna izobrazba človeka ne naredi pametnejšega. Kot ima lahko pretiravanje v vsaki stvari nasproten učinek, lahko neizmerno zlivanje družboslovnega znanja v glavo naredi človeka neumnejšega, kot je bil. Od takrat naprej ima vsak vaški posebnež, ki je dnevno naslonjen na gostilniški pult, bolj zdravorazumske poglede na svet, kot pa katerakoli feministka z doktoratom.
Ti ljudje, ki se zmotijo v vsem mogočem, čeprav isto stvar tisočkrat testirajo in »zgodovinsko« preverijo, so prepričani, da so njihovi trenutni pogledi edino pravilni. Če mi v prvič ni uspelo, mi bo v stotem poskusu, je njihova miselnost. Ni odveč povedati, da za seboj vedno pustijo opustošenje. To so pač ljudje, ki so študirali slovnico, preden so spregovorili; za njih velja, da razmišljanje nima nič skupnega s pisanjem (lahko neumno razmišljajo in dobro pišejo). Skratka, to so ljudje, ki 100-odstotno verjamejo v globalno segrevanje, ampak samo 40-odstotno v vremensko napoved, ki za jutri napoveduje dež. Enega nasveta se držijo kot pijanec plota: veliko lažje je uničiti človeka, kot preučiti lastne odločitve (in se mogoče spremeniti).
So pravi mojstri v tem, kaj morajo določen trenutek povedati. Vedo, da besede vplivajo na njihov ugled, nikakor ne dejanja. Zato v pogovorih, ki nimajo nobene veze z matematiko, vsaj enkrat preventivno omenijo algebro, v debatah, ki niti na daleč ne spominjajo na biologijo, ne morejo brez teorije spolov. Hkrati povedo, kje so bili, kaj so doživeli in menijo, da se vzreja kokoši ne razlikuje bistveno od dela kvantnega fizika. Ali drugače. Ljudi, ki delajo nekaj, česar Golobovi strokovnjaki ne razumejo (in ne razumejo skoraj nič), imajo za patološke desničarje in neoliberalne kapitaliste. Ko nekateri izdelajo nekaj, kar je za široko množico koristno, za njih pa ne, jih imajo za neizobraženo drhal. Čeprav bolj verjamejo v scientizem, kot v pravo znanost, se že zavzemajo za pravice robotov, ki lahko delajo samo 30 ur na teden in morajo imeti zagotovljeno minimalno plačo.
Skratka, prihaja obdobje karnevala zadetkov in neskončna film noir matineja.
Tukaj si lahko preberete o sedmih tipih levičarjev v Sloveniji.
Kavarna Hayek 