• About

Kavarna Hayek

~ "If socialists understood economics they wouldn't be socialists." (Friedrich August von Hayek)

Kavarna Hayek

Tag Archives: Iniciativa za demokratični socializem

Kako bi Jože P. Damjan Grkom še naprej dajal ribe, ne bi pa jih naučil tudi loviti

05 nedelja Jul 2015

Posted by Kavarna Hayek in Družba, Ekonomija

≈ 5 komentarjev

Značke

Aleksis Cipras, Capital Group, Grčija, Iniciativa za demokratični socializem, Joerg Sponer, Jože P. Damjan, Margaret Thatcher, New York Times

Jožeta P. Damjana imam rad. Ko odprem njegov blog (http://damijan.org/), vedno izvem nekaj novega. Pravzaprav me tudi navdušuje (resnično in iskreno), kako ekonomist, ki je bil še pred desetimi leti ekonomsko prepoznaven kot liberalec, zapopade kolektivističnega (socialističnega) duha. V tem je neverjetno podoben Janezu Markešu, ki se je kot zaprisežen desničar in neumorni kritik komunizma (in Milana Kučana) prelevil v podpornika socialistične miselnosti. Seveda s to razliko, da skuša Damjan svoje teorije dokazati (včasih celo z matematičnimi formulami), za kolumnista Dela (www.delo.si) pa je empirično dokazovanje „španska vas“. Saj veste, natrosite kup neumnosti, ki so ljudem všečne, in ste opravili svoje.

No, zadnje dni se je Damjan zelo angažiral. Včeraj in danes je objavil deset tekstov, ki dokazujejo, da bi se morali Grki danes izreči proti, se pravi, da bi morali obkrožiti NE, s tem bi pokazali, da imajo dovolj bruseljskega (in drugega finančnega) terorizma (http://damijan.org/2015/07/04/nove-oblike-terorizma-financni/). O tem, da je to pač izključna pravica Grkov, da se odločijo, kot želijo, sem že pisal (https://kavarnahayek.wordpress.com/2015/07/04/cesa-socialisti-ne-razumejo/), tokrat bi se rad dotaknil nekaterih argumentov.

Ekonomist Damjan ima seveda prav, ko pravi, da krize v Grčiji ni povzročila Siriza (http://damijan.org/2015/07/04/za-grsko-katastrofo-ni-kriva-syriza-pac-pa-5-let-napacnega-zdravila/), vendar pozablja, da je krizo povzročil socializem oziroma socialistične vlade, ki so od padca vojaške hunte (takrat je bila Grčija zadolžena 20 odstotkov BDP) leta 1974 vladale do danes kar tri četrtine časa, zato je dolg narasel na 180 odstotkov BDP. Grki so preprosto ignorirali pregovor, da je boljše, da se naučijo loviti ribe, kot da jim ribe daje nekdo tretji. Prej ali slej pride račun. Kitajski pregovor namreč pravi: “Daj človeku ribo, nahranil ga boš za en dan. Nauči ga loviti ribe, prehranil ga boš za vse življenje.”

Te preproste lekcije (kot vsi kolektivisti in socialisti po svetu) niso vzeli dovolj resno. Grki so mislili, da bo denarja vedno dovolj, da se vedno najde nekdo, ki jim ga bo posodil. Če Velika Britanija ne bi imela pred desetletji Margaret Thatcher, bi bila na istem. Tudi skandinavske države recimo (https://kavarnahayek.wordpress.com/2014/11/02/mit-o-uspehih-skandinavskih-socialistov-le-mit-2/). Ampak vsi ti „zlobni neoliberalci“ so svoje države rešili pod potopom. Ker so sami sprevideli, da politika kolektivizma, množičnih socialnih pravic pelje v pogubo. V to jih nihče ni prisilil, sami so spoznali. Jože P. Damjan pa hoče prepričati (vse kar leze in gre), da Grki niso ničesar krivi, ampak zlobni kapitalisti, finančniki in bankirji v IMF, ECB in Bruslju (http://damijan.org/2015/07/05/obvezno-branje-kako-je-imf-zavajal-in-zavestno-ubijal-grcijo/).

Okey, tudi če sprejmemo njegovo tezo, za katero se sklicuje na The New York Times (ja, res verodostojen medij, ki med drugim podpira neskončno zapravljanje davkoplačevalskega denarja za Obamine dvomljive programe), moramo pogledati najmanj na čas, ko je postalo jasno, da bo Siriza na volitvah zmagala, se pravi novembra 2014. To so spoznali tudi posojilodalaci, ki so se v strahu za svoj denar sestali z ideologi Sirize, da jim povedo, kaj nameravajo po volitvah oziroma ali bodo, če zmagajo, vrnili sposojen denar. Tako sta se v londonskem Cityiju z „neolibneralci“ sestala dva izmed vodilnih članov Sirize Giorgos Statakis in Yiannis Milios (slednji je takrat veljal za tudi za glavnega »ekonomista« skrajnih levičarjev). Financial Times je o sestanku, o katerem sloveski mediji skoraj niso poročali, zapisal: »Vsi, ki prihajajo s sestanka, želijo prodati vse premoženje, ki ga imajo v Grčiji.« Nekaj ur po objavi pa so po spletu zaokrožile zabeležke s sestanka, med drugim tudi Joerga Sponerja iz Capital Group, ki je svojim nadrejenim sporočil, da se je treba takoj umakniti iz Grčije, če bo vlado oblikovala Siriza in: »Program Sirize je slabši od programa komunistov, ki imajo dobro razdelan načrt. Nastal bo kaos, če ga bodo začeli izvajati.« Kot je razvidno iz korespondence, ki jo je objavil Greek Reporter, je Sponer še zapisal, da so se lažje pogovarjali z levičarskimi radikalci iz nemške Die Linke ali španske Podemos, kot pa s Sirizo: »Sprva sem mislil, da je vse skupaj neslana šala, potem pa sem spoznal, da mislijo resno.«

Ključne točke programa, ki sta jih Statakis in Milios predstavila zasebnim vlagateljem, so po zapiskih analitikov Capital Group in Merrill Lynch:

1. Odpis grškega dolga do zasebnih vlagateljev, Evropska centralna banka pa naj odkupi preostali dolg.

2. Prekinitev varčevalnih ukrepov.

3. Proces privatizacije bo ustavljen.

4. Da bi se zmanjšala brezposelnost, bodo povečali število zaposlenih v javnem sektorju.

5. Da bi se končala socialna kriza, bo Siriza omogočila vsem potrebnim brezplačno domovanje, elektriko, hrano in zdravstveno oskrbo.

6. Plače so bodo dvignile na raven pred krizo.

7. Minimalna plača bo znašala 750 evrov na mesec in se bo izplačevala 14-krat na leto. (To pomeni, da bodo ljudje, ki prejemajo minimalno plačo, dobili še 13. in 14. plačo)

8. Minimalna pokojnina bo znašala 705 evrov in se bo izplačevala 13-krat na leto. (To pomeni, da bodo ljudje, ki minimalno pokojnino, dobili še 13. pokojnino).

9. Takoj bodo zamenjali vodstva treh največjih grških bank, ki morajo spet kreditirati ljudi in podjetja.

10. Vsi ti ukrepi bodo pripomogli k večji gospodarski rasti. Kako? S povečanjem števila zaposlenih v javni upravi, dvigom minimalne plače in minimalne pokojnine ter vrnitvijo plač na raven pred krizo bo večja potrošnja (potrošnjo bodo spodbudili tudi s povečanjem uvoza), s tem pa večja gospodarska rast.

11. Vsem se bodo znižali davki za 20 odstotkov, razen tistim z najvišjimi dohodki.

Ko so zasebni vlagatelji Statakisu in Miliosu že na sestanku povedali, da s takimi ukrepi Grčije ne bodo popeljali iz krize in ali imajo mogoče »načrt B«, če predlogov ne bodo sprejeli oziroma njihovi ukrepi ne bodo delovali, predvsem v delu o odpisu dolga pri zasebnih investitorjih, sta jima odvrnila, da obstaja samo »načrt A« in da je to njihov program. Da ima Siriza v načrtu še nacionalizacijo, ki bo izvedena, če bo potrebno. Za zdaj pa še vedno »spoštujejo« zasebno lastnino. Analitiki so komentirali: »Program Sirize se bere kot starogrška tragedija.«

Skratka, Siriza je že takrat vedela, da se s posojilodajalci ne bo pogajala oziroma da ne bo sprejela njihovih zahtev. Čeprav je v tistem času Grčija pod vlado Antonisa Samarasa dokaj dobro napredovala: proračunski primanjkljaj je od začetka krize leta 2009, ko je znašal skoraj 16 odstotkov BDP, konec leta 2013 spremenila v primarni presežek v višini 1,5 milijarde evrov oziroma 0,8 odstotka BDP. Javnofinančni primanjkljaj je sicer še vedno znašal 12,7 odstotka BDP, vendar je bil ta posledica plačila obresti (štiri odstotke BDP) in stroškov za stabilizacijo bank (9,5 odstotka BDP). So pa krepko oklestili javni sektor, saj so od leta 2010 odpustili petino zaposlenih, razpustili so tudi javno televizijo, ki je podobno kot slovenska RTV hujskala ljudi in jih strašila pred nekakšnim neoliberalizmom. Kakorkoli, napredek Grčije je zagotovo bil, čeprav so posledice precejšnje: brezposelnost se je povečala na prek 25 odstotkov, za četrtino je upadel tudi BDP.

Grki se zato danes odločajo, ali bodo sami lovili ribe ali ne. Drugi jih zanje zagotovo ne bodo več.

Posojilojemalci v švicarskih frankih še kar zahtevajo svojo »pravico«

22 ponedeljek Jun 2015

Posted by Kavarna Hayek in Družba, Politika

≈ 5 komentarjev

Značke

Iniciativa za demokratični socializem, PISA, posojilojemalci, valutna klavzula, valutna tveganja, Združenje frank, švicarski frank

Da je socializem totalitaren sistem, je jasno vsem s kančkom zdrave pameti. Posameznik ni svoboden, za vsakega poskrbi (na tak ali drugačen način) mati država. Desetletja življenja v socializmu se v Sloveniji še danes pozna, posebej zato, ker ga celo vplivni mediji še kar naprej poveličujejo. Deluje na način, da sta krivda in odgovornost vedno kolektivni, saj posameznik ne zna poskrbeti sam zase. In obratno. Ko posameznik zaide v težave, so vedno krivi drugi, nikoli sam. Lep primer take socialistične mentalitete je zaplet s krediti v švicarskih frankih, ki pa očitno dobiva nadaljevanje. Zdaj nekateri posojilojemalci trdijo, da so jim banke pod izjavo o seznanitvi z valutnim tveganjem ponaredile podpise. Če je res, je to stvar organov pregona in pravosodja (nikakor ne politike), kljub temu pa posojilojemalci še vedno vztrajajo, ne glede na to, ali so se sami podpisali ali ne, da so bili zavedeni. Čeprav, v bistvu, ta podpis sploh ni pomemben. Zakaj?

Čeprav smo o tem že pisali, razčistimo še enkrat (https://kavarnahayek.wordpress.com/2015/03/29/so-bili-posojilojemalci-v-svicarski-frankih-res-ogoljufani-ne-dalec-od-tega/). Da ljudje vzamejo kredit v tuji valuti (v našem primeru švicarskih frankih), so finančno nepismeni ali pa so špekulanti. Prvi so tisti, ki se ne zavedajo, da z vsakim kreditom, ki za vzameš v valuti, v kateri ne prejemaš svoj osebni dohodek, prevzameš (izključno nase) valutna tveganja. Da so Slovenci skoraj popolni finančni analfabeti (kar je posledica dolgoletnega življenja v socialističnem enoumju), so pokazali tudi rezultati raziskave finančne pismenosti med dijaki, ki je bila v okviru PISA opravljena že leta 2012 (https://kavarnahayek.wordpress.com/2015/01/02/tovaris-mencinger-gospa-jones-in-tednik-mladina/). Drugi pa so špekulanti (ne glede kakšni so bili njihovi vzgibi, da so vzeli kredit v švicarskih frankih), ki so računali, da se vrednost franka v primerjavi z evrom ne bo spremenila. No, vsaj upali so, da se ne bo spremenila v času, ko odplačujejo kredit, čeprav je bilo vsakemu, ki se vsaj malo spozna na finance, jasno, da je bilo samo še vprašanje časa, kdaj bo švicarska centralna banka prekinila nenaravno vezanost franka na evro. Dokler se to ni zgodilo, so bili »švicarski« posojilojemalci (danes so organizirani v Združenje frank: https://www.zdruzenje-frank.si/) lepo tiho. Kaj tudi ne bi bili, saj so leta plačevali nižje obroke kredita od tistih, ki so posojilo imeli v evrih. Seveda se takrat nihče od njih ni oglasil, da bi bilo karkoli nepravičnega. Ko pa je prišlo do obrata, pa je bil ogenj na strehi. In kar naenkrat so začeli klicati: »Skupaj za rešitev kreditne stiske!« Halo! Kako skupaj? S kom skupaj? Spet neka kolektivna odgovornost ali kaj?

Pri vsej zadevi je zanimiva primerjava med Zahodno Evropo in nekdanjimi socialističnimi državami Vzhodnega bloka. Po podatkih Economista je za vzhodne države značilen velik delež posojil, ki so jih vzela gospodinjstva, in velik delež kreditov v frankih med vsemi posojili v tujih valutah (v Sloveniji je po podatkih švicarske centralne banke kar 88-odstoten), medtem ko so se v razvitih državah (Francija, Nemčija) veliko zadolževale lokalne skupnosti. Prav tako je velika razlika med odzivom posojilojemalcev. Medtem ko so se v nekdanjih socialističnih državah (predvsem na Balkanu) organizirali in ustanovili združenja ter zahtevajo ukrepanje in pomoč države (vlade in centralnih bank), so v državah z daljšo demokratično tradicijo in delujočim finančnim trgom vzeli krivdo na svoja ramena, saj so se že ob najemu kredita zavedali valutnih tveganj.

Povedano drugače. »Švicarski« posojilojemalci v državah z daljšo demokratično tradicijo so se zavedali, da jih ni prav nihče silil, da vzamejo kredit v frankih. Dokler so plačevali manj, je šlo, zdaj pa se zavedajo, da je krivda izključno njihova, zato bodo nosili tudi posledice. V Sloveniji (in drugih vzhodnih državah) pa se zdi, kot da so bankirji s pištolo prislonjeno na sence svojo stranko prisilili, da vzamejo kredit v švicarskih frankih. Enako velja za tiste, ki pravijo, da so bili kreditno sposobni edino, če so vzeli posojilo v frankih. Ne, imeli so možnost izbire: ali da zamenjajo banko in poiščejo tako, ki bi imela boljše pogoje, ali pa počakajo še nekaj časa.

Ampak ne. Očitno so menili (kot so pač navajeni), da mora država poskrbeti za vse. Še to, da namesto njih bere pogodbe. Če so menili, da jim ni treba brati, ker je pač v (državni ali katerikoli drugi) banki vse v redu, so sami krivi. Ob tem, da je finančno najbolj regulirano področje v Sloveniji: trenutno je veljavnih 192 zakonov in 4.040 podzakonskih aktov (http://www.tax-fin-lex.si/VeljavnaZakonodajaRs.aspx). Kako je torej mogoče, da pride do take »krivice«? No, odgovor je preprost. Ravno zaradi regulacije, ki povzroči, da se ljudje sploh ne odločajo več samostojno, da mislijo, da jim ni potrebno poznati pojmov, kot so na primer LIBOR, valutna klavzula ali valutno tveganje (pozor, pa jemljejo kredite za več kot 200 tisoč švicarskih frankov), saj bo za vse poskrbela država. Kaj takega se na »neoliberalnem« prostem trgu ne more zgoditi. Tam vsak posameznik prevzame odgovornost za svoje odločitve in dejanja, tam bi mogoče za nasvet vprašali finančnega svetovalca ali strokovnjaka, tam bi mogoče brali tudi finančne časopise, ne samo trače o družini Kardashian. Skratka, ljudje se na svobodnih trgih in v svobodnih družbah zavedajo, da ne obstaja država, ki bo mislila namesto njih, ki se bo namesto njih odločala, ki bi namesto njih brala kreditne pogodbe, ki bi se namesto njih učila finančne pismenosti.

In najbrž je zdaj samo še vprašanje časa, kdaj so bodo oglasili tisti, ki so leta 2012 kupili zlato, pa je cena zdaj padla skoraj za tretjino (http://www.elementum.si/cena-zlata-srebra-platine-paladija-na-borzi/zlato-na-borzi-cene-zlata/).

Levičarji bodo spet razpravljali o minimalni plači (VIDEO)

29 petek Maj 2015

Posted by Kavarna Hayek in Ekonomija, Gospodarstvo

≈ Komentiraj

Značke

Branimir Štrukelj, Iniciativa za demokratični socializem, minimalna plača, sindikati, video, Združena levica

V sredo, 4. junija, bo imela Iniciativa za demokratični socializem, ki je del radikalne levičarske Združene levice, programsko konferenco z naslovom Minimalna plača v dobi varčevanja (http://www.demokraticni-socializem.si/4-6-2015-minimalna-placa-v-dobi-varcevanja/). Razpravljali bodo znani in manj znani kruhoborci Zala Turšič, sindikat Mladi+, Urban Sušnik, asistent na Ekonomski fakulteti, Branimir Štrukelj, Konfederacija sindikatov javnega sektorja, in Branko Bembič, član IDS in sodelavec Inštituta za delavske študije, tematika pa zadnje tedne zaradi zahteve sindikatov po redefiniciji minimalne plače.

Ker sem o tem, kako škodljiva je minimalna plača (https://kavarnahayek.wordpress.com/2015/02/09/nove-sindikalne-blodnje-o-minimalni-placi/) in da je to pravzaprav rasistična ekonomska kategorija (https://kavarnahayek.wordpress.com/2015/05/07/kako-zdruzena-levica-predlaga-rasisticne-ukrepe/), že večkrat pisal, nima smisla ponavljati. Kljub temu priporočam ogled naslednjih dveh kratkih prispevkov (mogoče po kateri izmed njih odprl oči tudi kakšnemu zagrizenemu socialistu):

1. Kako minimalna plača ustvarja brezposelnost (https://www.youtube.com/watch?v=AbuJYhX3prc);

2. Ali minimalna plača škoduje delavcem (https://www.youtube.com/watch?v=Ct1Moeaa-W8).

Subscribe

  • Entries (RSS)
  • Comments (RSS)

Arhivi

  • maj 2022
  • april 2022
  • marec 2022
  • februar 2022
  • januar 2022
  • december 2021
  • maj 2021
  • avgust 2018
  • januar 2018
  • december 2017
  • november 2017
  • oktober 2017
  • september 2017
  • avgust 2017
  • julij 2017
  • junij 2017
  • maj 2017
  • april 2017
  • marec 2017
  • februar 2017
  • januar 2017
  • december 2016
  • november 2016
  • oktober 2016
  • september 2016
  • avgust 2016
  • julij 2016
  • junij 2016
  • maj 2016
  • april 2016
  • marec 2016
  • februar 2016
  • december 2015
  • november 2015
  • oktober 2015
  • september 2015
  • avgust 2015
  • julij 2015
  • junij 2015
  • maj 2015
  • april 2015
  • marec 2015
  • februar 2015
  • januar 2015
  • december 2014
  • november 2014

Kategorije

  • Družba
  • Ekonomija
  • Gospodarstvo
  • Islam
  • javni sektor
  • katoliška cerkev
  • Politika
  • posilstvo
  • Poučne zgodbe
  • Uncategorized
  • Zgodovina
  • Zgodovinski spomin

Meta

  • Registriraj se
  • Prijava

Create a free website or blog at WordPress.com.

Privacy & Cookies: This site uses cookies. By continuing to use this website, you agree to their use.
To find out more, including how to control cookies, see here: Cookie Policy
  • Follow Sledi
    • Kavarna Hayek
    • Join 94 other followers
    • Already have a WordPress.com account? Log in now.
    • Kavarna Hayek
    • Prilagodi
    • Follow Sledi
    • Prijavi se
    • Prijava
    • Report this content
    • Poglej stran v bralniku
    • Manage subscriptions
    • Skrij to vrstico