• About

Kavarna Hayek

~ "If socialists understood economics they wouldn't be socialists." (Friedrich August von Hayek)

Kavarna Hayek

Tag Archives: energetika

Kako se je za Borisa Johnsona sprva zdelo, da bo konservativec šole Margaret Thatcher, a se je na koncu izkazalo, da je SPID

07 Četrtek Jul 2022

Posted by Kavarna Hayek in Politika

≈ Komentiraj

Značke

Boris Johnson, Carrie Johnson, Downing street 10, energetika, fosilna goriva, globalno segrevanje, konservativci, torijevci, Velika Britanija

Kot je tekel čas, se je vse bolj kazalo, da je Boris Johnson konservativec samo v besedah, na Downing Street 10 se je obnašal kot tipičen levičar. Edina svetla točka njegovega vladanja je Brexit, s čimer je Veliki Britaniji vsaj na papirju povrnil suverenost in jo zvlekel stran od škodljivih bruseljskih birokratov. ´Vsaj na papirju´ zato, ker do zadnjega ni razumel, da ´zapustiti EU´ pomeni ´zapustiti´. Johnson se je izkazal kot tipičen SPID (Samo Po Imenu Desničar). Na koncu se mu je odpovedal tudi konservativni tednik The Spectator, kjer je bil med leti 1999 in 2005 urednik. Revija je tudi sicer običajno pomenila stopničko na poti do visokih položajev v britanski konservativni stranki in politiki.

Najbolj optimistični so na začetku njegovega mandata napovedovali, da gre za Margaret Thatcher v moški preobleki, a zapuščina njegovega dela kaže, da ni prav ničesar (delno Brexit), kar bi ´železna lady´ vzela za svoje. Spodletelo mu je pri vseh za Britance ključnih zadevah, nezadovoljstvo med torijevci se je zato stopnjevalo, na koncu je odstopil kot predsednik konservativcev. Ko bo izbran naslednik, naj bi zapustil tudi Downing Street 10. Kakšno škodo so utrpeli konservativci pod vladavino Johnsona, bodo pokazale naslednje redne volitve (2025), če ne bo predčasnih. Tukaj so glavne napake ´konservativnega´ Borisa Johnsona (ki mu je treba priznati, da je torijcem leta 2019 zagotovil najbolj udobno večino od leta 1987 in največji delež glasov od leta 1979).

Podnebne spremembe in energetika

Johnson je podlegel histeriji zelene energije, ki ima zaledje v strašenju pred grozljivimi posledicami podnebnih sprememb, če se države ne odpovedo fosilnim gorivom. Po Brexitu je imel vse možnosti, da se odpove zeleni agendi, ki jo Bruselj vsiljuje svojim članicam. A se ni. Celo več. Zaprl je mogočno otoško energetsko industrijo in uvajal vprašljive zeleno-trajnostne nadomestke. Zato imajo danes britanski potrošniki draga pogonska goriva in elektriko.

Carrie Johnson

Johnsonova žena je sedež britanske vlade spremenila v zabaviščni park. Če odmislimo afero Partygate v času, ko je v Veliki Britaniji veljalo zaprtje javnega življenja zaradi pandemije kitajskega virusa, je Carrie moža očitno prepričala, da skrbi za pravice LGBT skupnosti. Sama je namreč velika podpornica in dobrotnica mavričnih aktivistov.

»Ob glasbi skupine Abba, polomljenih gugalnicah, vinu, ki se je točilo vsepovsod, je številka 10 pogosto zvenela bolj kot prizorišče Otoka ljubezni kot rezidenca predsednika vlade. Držati korak z Johnsonovima je bilo za državo hkrati naporno in privlačno,« piše kolumnistka Spectatorja Lara Prendergast.

Migracije

Eno največjih pričakovanj desnice je bilo, da bo Boris Johnson odločno ukrepal in ustavil (ilegalne) migracije. A migranti še vedno prihajajo in več jih je. In vedno več zahtevajo. Britanski premier je vse to dovolil, tudi ko je Britanija zapustila EU. Če je bil kompromis z bruseljskimi uradniki, da je treba z migranti postopati prijazno, v času članstva v EU še kolikor toliko razumljiv, so avtohtoni Angleži nad početjem premierja po izstopu iz unije razočarani in jezni, ker je migrantom omogočil stvari, ki so njim nedostopne.

Svoboda govora

Še nikoli v Britaniji ni bilo zaradi domnevnega sovražnega govora preganjanih ali odpuščenih toliko ljudi, kot ravno pod vladavino Borisa Johnsona.

»Svoboda govora je v samem jedru naše demokracije,« je pogosto dejal, a se je vedno znova izkazalo, da so to samo besede in ne dejanja. Njegov predlog zakona o svobodi govora v visokošolskem izobraževanju je bil samo pesek v oči.

V politiki velja, da mora imeti stranka z dobrimi načrti in nameni tudi dobre kandidate. Boris Johnson se je zdel dober kandidat, imel je vse možnosti, da bi bil naslednik Margaret Thatcher. Ni bil. Niti približno ni vladal tako, kot je Thatcherjeva in kot so upali konservativni volivci. Žal se je v ključnih zadevah izkazal za omahljivega, po nepotrebnem se je zapletel v vrsto majhnih škandalov, kar je na koncu pripeljalo do popolnega kaosa in odstopa kot predsednika vlade.

Trump vs. Clinton in zakaj medijski mainstream ne sooči njuna gospodarska programa

01 torek Nov 2016

Posted by Kavarna Hayek in Družba, Ekonomija, Politika

≈ 8 komentarjev

Značke

davki, Donald Trump, energetika, gospodarski program, Hillary Clinton, minimalna plača, podjetništvo, protekcionizem, socializem, Thomas Sowell, TTIP, volitve, zaposlovanje, ZDA

Ekonomist Thomas Sowell, spreobrnjeni socialist, je dejal nekako takole. Ni težava, da levičarji ne znajo razmišljati, niti to, da ne razmišljajo, ampak dejstvo, da si domišljajo, da vedo, kaj razmišljanje je. Mešajo ga s čustvi. Enako je, ko od slovenskega medijskega mainstreama dobimo dnevno dozo volilne tekme za novega ameriškega predsednika. Običajno tako, da se demonizira (domnevno brezobzirni) Donald Trump in poveličuje (domnevno socialno čutečo) Hillary Clinton. A to še ni vse. Bralec, poslušalec ali gledalec dobi vtis, da je od mnenja Slovenk in Slovencev odvisno, ali bodo ZDA dobile predsednika ali predsednico. Za slovenske medije (no, niso edini) je značilno, da o gospodarskih programih obeh kandidatov skoraj ni govora, osredotočajo se izključno na to, kaj je Trump kdaj kaj rekel o migrantih in kakšen je njegov odnos do žensk, pri Clintonovi (seveda v manjši meri) pa na afere – od Bengazija do vplivanja na delo FBI. Če je že govora o gospodarski politiki, se to zelo poenostavlja in minimalizira na socialno problematiko. Trump naj bi jemal revnim in dajal bogatim, da bodo še bogatejši, Clintonova naj bi bila socialna ženska, ki bo bolj obdavčila bogate, da bi dala revnim. Kakopak je to daleč od resnice.

Preden si malo bolj podrobno ogledamo njuna gospodarska programa na splošno, za uvod nekaj o ZDA. ZDA so postale najmočnejša gospodarska sila v zgodovini človeštva zaradi relativno svobodnega trga, omejene moči zvezne vlade in spoštovanja zasebne lastnine. Žal se od tega že nekaj časa oddaljujejo, povečuje se vpliv intervencionizma in etatizma, osebne svoboščine se krčijo. Zdaj grozi, da bo še slabše. Na eni strani je Clintonova, ki utegne najmočnejšo gospodarsko silo spremeniti v državo „dojiljo“ (kot smo navajeni v evropskih državah) in jo narediti še bolj socialistično, na drugi strani je Trump s svojim protekcionizmom.

Povejmo še to, da bi razliko med njunima programoma najlažje opisali z njunim dojemanjem ameriškega sna. Trump izhaja iz načela, da se ljudje sicer rodijo različni, a z enakimi pravicami in enakimi možnostmi za uspeh, če si ga seveda želijo. Če tega sna ne uresničijo, ni zato kriv drug človek ali država, krivi so sami. Clintonova po drugi strani meni, da je ameriški sen zgolj mit, saj imajo eni že ob rojstvu več pravic in več možnosti. Če človeku ameriški sen ne uspe, za neuspeh ni kriv sam, ampak vsi drugi: od konkurentov do države. Zato je zvezna vlada tista, ki mora posamezniku pomagati do uspeha.

Poglejmo si  nekatere podrobnosti in glavne značilnosti.

Trgovinski sporazum (TTIP) med EU in ZDA

Trump je odločno proti sporazumu, Clintonova pa je najprej podpirala TTIP (saj ga je pomagala oblikovati), zdaj vanj dvomi.

Regulacija Wall Streeta

Clintonova podpira Dodd-Frank zakon, ki bi ga na nekaterih področjih še zaostrila, Trump bi Dodd-Frank zakon odpravil.

Minimalna plača

Trump nasprotuje določitvi nove, višje minimalne plače na nacionalni (zvezni) ravni (7,25 dolarja na uro). Če jo želi določiti, naj jo vsaka zvezna država določi po svoje. Clintonova bi na nacionalni ravni zagotovila minimalno plačo v višini 12 ameriških dolarjev na uro, ponekod pa 15 dolarjev.

Podjetništvo in mala podjetja

Clintonova bi dala olajšave za mala podjetja, podpira inovativne pristope financiranja podjetništva, Trump nima jasno izdelanega (razen kritike zvezne vlade) stališča do manjših podjetnikov.

Proizvodni sektor

Trump načrtuje agresivno zunanjetrgovinsko politiko (večji izvoz) in uvedbo carin za oživitev predelovalne industrije. Carina na mehiško blago bi bila 35-odstotna, na kitajsko pa 45-odstotna. Clintonova podpira davčne olajšave za podjetja, ki bi proizvodnjo preselila nazaj v ZDA, in subvencije podjetjem za zaposlitev novih delavcev.

Infrastruktura

Trump sicer pravi, da je modernizacija infrastrukture pomembna, a do nedavnega še ni vedel, kako bi jo financiral. Pred dnevi pa je dejal, da bi za obnovo cest, mostov in druge infrastrukture namenil en bilijon ameriških dolarjev. Po besedah Clintonove bi njena zvezna vlada v petih letih za javna dela investirala 275 milijard ameriških dolarjev v gradnjo infrastrukture.

Prezaposlitev delavcev

Za prezaposlitev bi Clintonova podjetjem dala 1.500 evrov davkoplačevalskega denarja za vsakega delavca oziroma vajenca, Trump o tem nima jasnega stališča.

Dohodkovna neenakost

Clintonova bi priznala 15-odstotno davčno olajšavo podjetjem, kjer bi lastniki dobiček delili z delavci, Trump o tem (razen nekaterih pripomb o previsokih dohodkih predsednikov uprav, zlasti bankirjev) nima posebnega mnenja.

Energetika

Trump obljublja oživitev energetskega sektorja s pomočjo fosilnih goriv in deregulacijo področja energetike, Clintonova načrtuje, da bi se v desetih letih vsak ameriški dom napajal z obnovljivimi viri energije (ob pomoči zvezne vlade) in da bi porabo nafte zmanjšali za tretjino.

Znanost in tehnologija

Clintonova bi povečala izdatke zvezne vlade za znanstvene raziskave na vseh področjih, Trump bi se osredotočil predvsem v raziskavo vesolja, saj verjame, da je prihodnost ZDA v vesolju in da lahko to prinese delovna mesta.

Družinska delovna politika

Clintonova obljublja vse mogoče in nemogoče: od zagotovljenega enakega plačila in plačanega porodniškega dopusta do brezplačnega varstva otrok in plačila bolniške. Nikoli ni povedala, kje bi dobila denar, da bi pokrila te stroške. Trump pravi, da bi družinska politika Clintonove ZDA pahnila v recesijo, sam nima jasno izdelane politike.

Delovna mesta

Trump bi število novih delovnih mest povečal s spodbujanjem, da se več podjetij ustanovi doma, da se ustanavljanje podjetij deregulira in da se poveča število delovnih mest v proizvodnji. Clintonova bi zaposlenost povečala z javnimi deli in velikimi infrastrukturnimi projekti.

Davki

1. Dohodnina

Za lažje razumevanje najprej na kratko in poenostavljeno o ameriški dohodninski lestvici. Ta ima sedem razredov: najnižji dohodki (do 9.225 ameriških dolarjev za samske in do 18.450 dolarjev za poročene) so obdavčeni z 10 odstotki, najvišji (nad 413.200 dolarjev za samske in nad 464.850 dolarjev) pa z 39,6 odstotka. Kaj obljubljata Trump in Clintonova.

Clintonova bi plačilo dohodnine odpravila za dohodke pod 9.275 ameriških dolarjev, druge stopnje bi ostale približno enake, a uvedla bi nov dohodninski razred za tiste, katerih letni dohodki presegajo 5 milijonov dolarjev (obdavčitev 43,6 odstotka od davčne osnove).

Tudi Trump bi odpravil dohodnino za ljudi z najnižjimi dohodki, samo da bi mejo, po kateri si obdavčen, dvignil z 9.255 dolarjev na 29.000 dolarjev. Nato bi imel samo še tri dohodninske razrede: do 54.000 dolarjev (12 odstotkov), od 54.001 do 154.000 dolarjev (25 odstotkov) in najvišji dohodninski razred nad 154.001 dolarja (33 odstotkov). Trump bi torej znižal davek vsem.

2. Obdavčitev podjetij

ZDA imajo danes eno najvišjih stopenj obdavčitev dohodka pravnih oseb – 35 odstotna stopnja. Trump bi obdavčitev znižal na 15 odstotkov.

Sedanji predsednik Barack Obama je predlagal, da bi ta davek znižali s 35 na 28 odstotkov, toda Clintonova se o tem še ni jasno izrekla. Zdi se, da ne podpira znižanja.

3. Davek na nepremičnine

Trump bi popolnoma odpravil davek na nepremičnine. Meni, če si enkrat že plačal davek, ko si nepremično kupil, ne moreš biti zdaj obdavčen samo zato, ker jo imaš. To bi veljajo za tiste samske, katerih premoženje ne presega 5,45 milijona dolarjev, in družine, katerih premoženje ne presega 10,9 milijona evrov.

Clintonova meni, da je davek na nepremičnine premajhen, zato bi ga povečala.

4. Davek na dediščino

Trump bi davek na dediščino odpravil, medtem ko bi Clintonova davek na dediščino najbogatejših Američanov povečala s 40 odstotkov na 65 odstotkov.

Subscribe

  • Entries (RSS)
  • Comments (RSS)

Arhivi

  • avgust 2022
  • julij 2022
  • junij 2022
  • maj 2022
  • april 2022
  • marec 2022
  • februar 2022
  • januar 2022
  • december 2021
  • maj 2021
  • avgust 2018
  • januar 2018
  • december 2017
  • november 2017
  • oktober 2017
  • september 2017
  • avgust 2017
  • julij 2017
  • junij 2017
  • maj 2017
  • april 2017
  • marec 2017
  • februar 2017
  • januar 2017
  • december 2016
  • november 2016
  • oktober 2016
  • september 2016
  • avgust 2016
  • julij 2016
  • junij 2016
  • maj 2016
  • april 2016
  • marec 2016
  • februar 2016
  • december 2015
  • november 2015
  • oktober 2015
  • september 2015
  • avgust 2015
  • julij 2015
  • junij 2015
  • maj 2015
  • april 2015
  • marec 2015
  • februar 2015
  • januar 2015
  • december 2014
  • november 2014

Kategorije

  • Družba
  • Ekonomija
  • Gospodarstvo
  • Islam
  • javni sektor
  • katoliška cerkev
  • migracije
  • Politika
  • posilstvo
  • Poučne zgodbe
  • Uncategorized
  • Zgodovina
  • Zgodovinski spomin

Meta

  • Registriraj se
  • Prijava

Blog at WordPress.com.

Privacy & Cookies: This site uses cookies. By continuing to use this website, you agree to their use.
To find out more, including how to control cookies, see here: Cookie Policy
  • Follow Sledi
    • Kavarna Hayek
    • Join 99 other followers
    • Already have a WordPress.com account? Log in now.
    • Kavarna Hayek
    • Prilagodi
    • Follow Sledi
    • Prijavi se
    • Prijava
    • Report this content
    • Poglej stran v bralniku
    • Manage subscriptions
    • Skrij to vrstico
 

Nalagam komentarje...