Kakšno je življenje v kartonasti škatli ali kako je RTV Slovenija ostala zataknjena nekje med 9. in 10. kongresom ZKJ

Značke

Asta Vrećko, Boris Vasev, ideologija, Igor E. Bergant, javna služba, javni sektor, javni uslužbenec, komunizem, levičarstvo, novinar, novinarstvo, RTV Slovenija, socializem, TV Slovenija, Zveza komunistov Jugoslavije, žurnalizem

Normalen človek mora resnično imeti mazohistična nagnjenja, da gleda informativni program skozi levičarsko povečalo; nedvomno je jasno, da je že od vsega začetka opornik socialistični ideologiji. Ker pred ekranom ne morem zdržati in se prisiliti, da bi poslušal in gledal osebke, ki so se tudi vizualno zataknili nekje med 9. in 10. kongresom ZKJ, spremljam njihov portal. Čeprav sem prepričan, da sem vreden boljše usode, mi službena dolžnost nalaga, da spremljam vse medije. Temu se res težko izognem.

Tako naletim na tekst, kjer zaposleni javni uslužbenci poročajo o sebi in nočni mori, ki jo preživljajo, ker si vodstvo, pomislite (!), drzne koga odpustiti ali zoper njega disciplinsko ukrepati. Če odmislim meni »zelo ljubega« levičarskega ekstremista Borisa Vaseva, je nekakšen protest doživel vrhunec z Igorjem E. Bergantom, ki je dobesedno bruhal bisere: »… v državi ustanova kot je naša, ki z javnimi sredstvi nudi zanesljive, verodostojne in dostopne informacije … (…) … poseganje v pravico ljudi do verodostojne in dostopne informiranosti poseg v demokracijo…«

Očitno so prespali učne ure, kaj je v (svobodnih in) demokratičnih državah javno. Delno se jim oprosti, ker ministrica za kulturo Asta Vrečko o nacionalki stresa še bolj kosmate, a bi kot pravi vsevedi zdaj že lahko vedeli, da je javno (prisilno) le financiranje, nikakor pa ne interesi, ki služijo enemu svetovnemu nazoru (liberalni demokraciji) in interesi, ki jih imajo oni kot zasebniki. Ko jih na to vodstvo (in del javnosti) opomni, se spremenijo v besne šestletnike, ki kričijo in topotajo z nogami, da tega nočejo, ker želijo novo igračo. Ali kot pravi Bergant: »… bo potrebno vzpostaviti novo RTV, ki bo vredna tega imena in poslanstva.«

Izvolite, a nikakor ne z mojim denarjem. Nihče vam ne brani, očitno ste tako dobri, da se bodo podjetja trgala za oglase na vaši »novi televiziji«, kjer boste lahko po mili volji zganjali radikalni feministični, pravičniški in še kakšen boj proti ideološkim nasprotnikom levice. Dokler temu ni tako, se sprijaznite, da je poslovodstvo tisto, ki zaposluje in odpušča, da so direktorji tisti, ki vodijo in odgovarjajo za posamezne enote znotraj Kolodvorske 2 in 4, da so uredniki tisti, ki določajo vsebino v skladu z zakonodajo. In resnično upam, da bom dočakal dan, ko ne boste kradli denarja z žepov zasebnikov in državljani ne bodo več prisiljeni gledati vašega kampanjskega novinarstva brez kakršnikoli meril in norm.

V trenutku, ko ideal postane pomanjkanje morale in norm, in tega na RTV Slovenija res ne manjka, potem dobite ljudi in oddaje, ki v prime timu opravičujejo, relativizirajo in branijo spolne predatorje, napad Rusije na Ukrajino, okorele Udbovce, povojne poboje, diktatorske režime oziroma vse tisto, kar je skregano z neko naravno čednostjo in poštenostjo. Življenje v takem mehurčku povzroči, da nihče ne razmišlja o resničnosti, ki zaradi vpliva, ki ga imajo, normalizira njihovo nespodobno vedenje.

Pravijo, da gojijo neodvisno in profesionalno novinarstvo, da so na braniku demokracije. Če ti živiš na račun tretjih ljudi, to nima prav nikakršne veze s svobodo in demokracijo; že na tej točki pade njihova trditev. Jezno vzklikajo, ko jim mestoma njihovo izsiljevanje spodleti in kdo iz njihove družbe odleti, da lahko propade planet. Trdijo, da trdo delajo, delujejo tako, kot da so njihovi projekti in delo ključnega pomena ne samo za obstoj Slovenije, ampak za obstoj človeštva nasploh. Ne ga lomit, no. Če delaš brez kakršnekoli verodostojne ocene, kot počno ti pajaci, če hodiš v službo brez kančka strahu, da te bodo zaradi lenobe ali neuspeha odpustili, da te bodo odstranili, če boš javno službo izkoriščal za zasebne rabote, potem je jasno, da se boš oglašal z vseh mogočih megafonov in branil pridobljen položaj. In ko je s tabo celoten medijski mainstream, ki ima enake ideološki interese, je logično, da te bodo podprli ljudje, ki verjamejo v življenje v kartonasti škatli s prevezo prek oči. Zato lahko, kot pravi tista ljudska, »s tujim ku**m po koprivah«. Plavanje s tokom po ideološki gnojnici tako ali tako obvladajo.

Ko Hamas ruši palestinske hiše in krade zemljo so mednarodne humanitarne organizacije in globalni medijski mainstream tiho

Značke

Boris Vasev, Gaza, Hamas, Human Rights Watch, Izrael, medijski mainstream, Palestina, RTV Slovenija

V torek, 14. junija, je spletna stran Human Rights Watch, mednarodna nevladna organizacija, ki spremlja kršenje človekovih pravic po svetu, objavila članek, ki Gazo opredeljuje kot »izraelski zapor na prostem«. Bila je to še ena v nizu obtožb na račun Izraelcev, ki grenijo življenje Palestincem, jih napadajo, izseljujejo in rušijo njihova naselja. O tem, kar se je zgodilo pet dni prej na severu Gaze, pa nič.

Progresivno usmerjena mednarodna skupnost in mediji (pri nas izstopa RTV Slovenija in Boris Vasev) so dobesedno obsedeni z Izraelom, poročajo o vsakem najmanjšem incidentu, kjer so žrtve Palestinci, napadalci pa Izraelci. Če je zadeva obrnjena, vedno hitijo pojasnjevati, da so bili Palestinci izzvani. Islamistične teroristične skupine Hamas, ki je vpletena v skoraj vse spopade, po pravilu ne omenjajo, razen če je treba poudariti, da se Hamasovci borijo za osvoboditev celotne Palestine. Ampak za njih je Hamas »odporniško gibanje«.

No, vodje te »humanitarne in dobrodelne organizacije« Hamas so si očitno zaželeli nekaj zemlje zase. Ne, niso šli v Izrael; tja si ne upajo, ker bi mimogrede ostali brez glave. Napadli so Palestince. V četrtek, 9. junija, je več 100 pripadnikov Hamasa vdrlo v beduinsko vas Umm al-Nasr na severu Gaze, poroča palestinski Amad. Uničili so več hiš, Hasam je prebivalce želel izseliti, češ da je vas nezakonito zgrajena. Kar je čudno, saj vas tam stoji že 80 let, ko Hamasa še nikjer ni bilo.

Prebivalci vasi so se uprli in branili z metanjem kamenja. Hamas je začel na Palestince streljati. Rezultat: 85 aretiranih vaščanov, 25 ranjenih (od tega osem s strelnim orožjem) domačinov in en pripadnik Hamasa. Hamas trdi, da je vas na državni zemlji, država pa je – Hamas.

O nasilju Hamasa nad prebivalci Gaze (ni bilo prvič) so poročali palestinski mediji, protestirala je Palestinska neodvisna komisija za človekove pravice (ICHR), globalni medijski mainstream pa je molčal. Politično nekorektno je namreč poročati iz Palestine, če v zgodbi ne nastopa noben Izraelec.