• About

Kavarna Hayek

~ "If socialists understood economics they wouldn't be socialists." (Friedrich August von Hayek)

Kavarna Hayek

Tag Archives: Bela hiša

Je Donald Trump res (fašistični) diktator?

29 nedelja Okt 2017

Posted by Kavarna Hayek in Družba, Politika

≈ 10 komentarjev

Značke

Barack Obama, Bela hiša, Benjamin Constant, Bill de Blasio, David Priestland, diktator, diktatorstvo, diktatura, Donald Trump, George W. Bush, James Bovard, Jimmy Carter, mainstream mediji, MSM, New York Times, Oxford, podnebni sporazum, Samuel Moyn, transseksualnost, trumpisti, USA Today, Washington Post, Yale, ZDA

Donald Trump je diktator, „trumpisti“ fanatično podpirajo njegovo diktaturo in razdvajajo ZDA. To sporočilo medijski mainstream razširja ves čas. Nedavno sta s tako retoriko Trumpa napadla tudi nekdanja ameriška predsednika – demokrat Barack Obama in republikanec George W. Bush mlajši. Prvi je dejal, da Trump vrača ZDA v 19. stoletje, Bush je bil kritičen do domnevnega fanatizma, ki ga ustvarja Trump s svojo politiko. Podobnega mnenja sta bila tudi Jimmy Carter in Bill Clinton, vsi štirje nekdanji predsedniki so se zbrali na dobrodelnem koncertu za pomoč žrtvam orkanov. „No, prava težava tega naroda je nepoznavanje, kako se ustvarja diktatura. To je sodobnim predsednikom omogočilo, da si vzamejo preveč moči,“ je do takih stališč kritičen libertarec James Bovard, kolumnist USA Today. Bovard meni, da Trumpovim kritikom ni za to, da bi preprečili domnevno diktaturo poslovneža v Beli hiši, ampak želijo vrniti predstavnike svojih strank na prestol.

Profesorja Samuel Moyn (Yale) in David Priestland (Oxford) sta za New York Times nedavno izjavila, da „ni resničnih dokazov, da želi Trump neustavno prevzeti oblast in da ne obstajajo pravi razlogi, da bi mu to uspelo“. Po njuno mnogi sodobni intelektualci, ki napadajo Trumpa, se očitno sploh ne zavedajo, kako daleč sega federalni nadzor.

Bovard je mnenja, da je manipuliranje z ustavo pravzaprav opis dela in nalog vseh sodobnih ameriških predsednikov. George W. Bush je bil tisti, ki je dosegel, da lahko predsednik kot vrhovni poveljnik ignorira zakone in ustavo. In kongres je nedvomno ravnal napak, ko je to dopustil. Še prav noben ukaz Trumpa ni tako grobo poteptal ustavo in človekove pravice, kot je bil to zakon o vojaških komisijah iz leta 2006, ki je retroaktivno legaliziral mučenje. In kaj so takrat pisali mediji, ki danes napadajo Trumpa? „Mnoge pravice iz ameriškega pravnega sistema manjkajo v novem zakonu,“ je bil „kritičen“ Washington Post. To in nič več. Za kongres zakon o mučenju ni bil nič bolj pomemben od zakona o subvencioniranju volne, piše Bovard.

In ravnanje Baracka Obame, Nobelovega lavreata za mir, ljubljenca levičarjev vseh barv in vrst? Najbrž je bil Obama največji kršitelj ustave, a progresivni „intelektualci“ so ga ocenjevali po barvi kože ter po njegovi retoriki in ciljih, nikakor pa ne po njegovi zavezanosti ustavi. Ko je Obama nekaj ameriških državljanov v imenu boja proti ekstremizmu ubil z brezpilotniki (droni), se o tem sploh ni razpravljalo. Dejali so, da Obama „misli dobro“. Ko se je leta 2011 odločil, da napade Libijo, so njegovi uslužbenci jasno povedali, da bo zanemaril in kršil zakon o oboroženih silah iz leta 1973, ki je bil sprejet, da bi predsednikom preprečil, da bi začeli vojne na lastno pest. Ko je zvezni sodnik maja 2016 presodil, da Obamove subvencije potrošnikom kršijo ustavo, je medijski mainstream popolnoma prezrl to razsodbo. Najbrž zato, ker so bile Obamove kršitve zakonom „progresivne“. A ko je Trump preklical subvencije, so ga mediji obsodili prekoračitve pooblastil kongresa.

In naprej. Trumpa so razglasili za diktatorja, ko je ZDA umaknil iz pariškega podnebnega sporazuma. Župan New Yorka Bill de Blasio je to odločitev označil kot „nemoralen napad na javno zdravje, varnost in varnost vsakega na tem planetu“. Zdaj pa pomislite, kako je ravnal Obama, ko je pristopil k sporazumu. Ni ga dal v ratifikacijo senatu, čeprav bi ga moral. New York Post je to odločitev komentiral, da se je Obama bolj „zanašal na birokratske luknje, kot pa na preglednost in transparentnost zakonodaje“. Na ta način je Obama sprejel še enkrat več „velikih predpisov“, kot Američani pravijo pomembni zakonodaji, kot administracija Georga W. Busha. A za diktatorja danes velja Trump, ne Obama.

Večina Trumpovih nasprotnikov ne nasprotuje njegovim odločitvam kot takim, temveč želijo le drugega diktatorja, piše Bovard. Trumpa so obsojali, ker njegova administracija ni želela prisiliti javne šole, da zagotovijo ločene kopalnice in garderobe za otroke, ki so se samooklicali za transseksualce. Toda v resnici Trump ni želel kršiti ustave, saj ta prepoveduje odločitve zvezne uprave glede spolne identitete.

Trump je na volitvah zmagal z geslom, da bo ZDA spet naredil velike. Ampak ZDA ne bodo postale velike, dokler ljudje ne bodo od predsednika pričakovali manj, kot počne. In samo nepismeni verjamejo, da bi menjava Trumpa pripomogla k temu, da se država zavaruje pred diktatorstvom, meni Bovard. Diktaturo so namreč v sistem vgradili Trumpovi predhodniki. Obsežna zakonodaja, ki je nastajala desetletja, kaže na neverjetno moč zvezne vlade. Ali neka država res potrebuje 4.000 zveznih kazenskih zakonov in 300.000 predpisov za kaznovanje neubogljivih in neposlušnih državljanov? Že Benjamin Constant je leta 1815 zapisal, da gre za tako stopnjo moči ameriških predsednikov, ki jo je treba obsoditi, saj daje zveznim organom pretežko roko proti državljanom, ki bi morali živeti svobodno, ne pa pod diktaturo. Na žalost Trumpovi nasprotniki tega nikoli ne bodo razumeli, nikoli ne bodo obsodili arbitrarno moč države, vedno bo kriv Trump kot Trump. Preprosto zato, ker te moči ne želijo izgubiti, ko se bodo vrnili v Belo hišo.

Če Trump izgubi Bannona, bo izgubil tudi Belo hišo

11 torek Apr 2017

Posted by Kavarna Hayek in Politika

≈ 2 komentarja

Značke

Bela hiša, Donald Trump, finančna elita, globalizem, Goldman Sachs, Hillary Clinton, Ivanka Trump, Jared Kushner, Lloyd Blankfein, MSM, Robert Edward Barnes, Steve Bannon, Wall Street

Robert Edward Barnes, odvetnik iz Los Angelesa, je v Ameriškem mislecu (American Thinker) zapisal takole: »Izgubi Bannona, izgubi državo. Izgubi Bannona, izgubi predsednikovanje. Trump mora staviti na Bannona ali pa bo prišel čas, ko ne bo nihče več stavil na Trumpa.«

Steva Bannona, enega ključnih mož Breitbarta, so mediji v predvolilni tekmi za ameriškega predsednika in tudi potem, ko je postal svetovalec Donalda Trumpa, označili za najnevarnejšega političnega operativca na svetu. Nedvomno je bil to človek, ki je s svojo inteligenco in izrednim občutkom za dojemanje stvarnosti, predvsem pa z neusmiljeno kritiko MSM in finančnih elit, Trumpa s pomočjo volilnih glasov povsem običajnih ljudi popeljal v Belo hišo. Čeprav so mediji to vedeli, je medijski mainstream začel zasluge za zmago pripisovati Jaredu Kushnerja, možu Trumpove hčerke Ivanke. A resnica je, da je Kushner v primerjavi z Bannonom mentalno zaostali povzpetnež, ki se rad smuka v družbi slavnih in mu neizmerno godi, ko mu kakšen vplivnež iz Wall Streeta dobrika, češ kako je pameten in lep. Trumpovi nasprotniki (teh je veliko: od elit iz Wall Streeta prek hollywoodskih zvezdnikov do levičarjev vseh vrst) so to dobro vedeli in izkoristili Kushnerja skupaj z Ivanko za globalistično-elitističnega trojanskega konja v Beli hiši. Prva zmaga očitnega podtaknjenca (del alt-righta se je že januarja začudil, kako je Trump Jareda sploh privlekel v Belo hišo) je bil povsem nepotreben raketni napad v Siriji, zdaj se Kushner nenadoma pojavlja kot kandidat, ki bo zamenjal Bannona. »Če Trump izgubi Bannona, bo ohromljen. (…) Jared Kushner je toliko Steve Bannon kot je Dan Quayle JFK,« je zapisal Barnes.

Bannon je namreč s svojo taktiko zaslužen, da je Trump v predvolilni tekmi na svojo stran pridobil delavski razred (na industrijskem severu), predvsem pa je zaslužen, da je tudi s pomočjo (svojega) portala Breitbart in ofenzivo na družbenih omrežjih dosegel troje: prvič, prepričal je ljudi, da je Hollywood s svojimi zvezdniki, ki som podprli Hillary Clinton, nemoralen; drugič, obljubil, da se Trump kot novi predsednik ne bo zapletal v »neumne vojne«; in tretjič, napovedal, da bo Trumpova administracija preprečila globalistično ubijanje delovnih mest.

Za to zmagovito strategijo je stal Steve Bannon, Jared Kushner, ki celo življenje živi v milnem mehurčku, kaj takega ne bi zmogel. Zato je strah alt-right scene, ki je veliko pripomogla k zmagi Trumpa, da je Kushner podtaknjenec finančnih elit iz Wall Streeta in židovskega lobija, ki so v predvolilni temi pravzaprav podpirali Hillary Clinton, povsem upravičen. Kushner se je ob pomanjkanju intelekta, s katerim bi se lahko kosal z Bannonom, zatekel k predvidljivim in že videnim diskreditacijskim metodam: medijskemu mainstreamu (denimo MSNBC) je nosil negativne zgodbe o Bannonu. Dosegel je, da je Trump Bannona umaknil iz ameriškega sveta za nacionalno varnost. To se je zgodilo nekaj dni po zadnjem sestanku Kushnerja s šefom Goldman Sachsa Lloydom Blankfeinom. Zlo, o katerem sem pisal v tekstu Vzpon zla, se je lahko oddahnilo – Bannon, glavni sovražnik od MSM do globalistov, se prisilno oddaljuje od Trumpa, ki s tem izgublja iznajdljivost in prepričljivost. Zaradi tega, kot pravi Barnes, lahko izgubi tudi Belo hišo. Trump očitno na prigovarjanje zeta Jareda podlega »istemu globalizmu, samo drugim bankirjem«.

Ob vsem tem je Bernard Brščič na Twitterju zapisal: »Za svet bi bilo bolje, če bi bila Ivanka Trump poročena s Stevom Bannonom in ne z židovskim multikulti globalistom Jared Kushnerjem.«

Zakaj bi svoj glas oddal za Trumpa, če bi bil Američan?

06 nedelja Nov 2016

Posted by Kavarna Hayek in Politika

≈ 12 komentarjev

Značke

American Exceptionalism, Bela hiša, Bill Clinton, Donald Trump, Hillary Clinton, Katar, Margaret Thatcher, mati Terezija, Melania Trump, Planned Parenthood, predsednik ZDA, Savdska Arabija, terorizem, ZDA

Ja, vem. In ni me treba posebej opominjati. Nisem državljan ZDA, zato ne bom glasoval na ameriških predsedniških volitvah. No, recimo, da sem se pridružil globalni histeriji, ko se zdi, da bo o ameriškem predsedniku odločal cel svet, čeprav povprečnemu Američanu gladko „visi dol“, kaj si o kandidatih mislijo drugi. Če pa bi imel možnost, je tukaj tik pred volitvami nekaj razlogov (ob mnogih drugih), zakaj bi glasoval za Donalda Trumpa.

Hillary je lažnivka

Donald Trump deluje iskreno, Hillary Clinton pa je dokazano notorična lažnivka (afera z elektronsko pošto, Bengazi in drugo). Bolj ko na dan prihajajo dokazi, da sta denimo fundacijo družine Clinton (iz nje se je črpal tudi denar za predsedniško kampanjo Hillary) financirali tudi državi, kot sta Savdska Arabija in Katar, ki sistematično kršita človekove pravice in financirata terorizem, bolj zatrjuje, da to ni res. Pravzaprav laže, zavestno in načrtno trdi nekaj, kar je diametralno v nasprotju z dejstvi. Gre za aroganco nekega predsedniškega kandidata, kakršne Američani še niso videli.

Trump ima energijo

Donald Trump ima energijo, ki jo ZDA potrebujejo. Spoštuje ameriško ustavo, zastavo in tradicijo. Ima tisti patriotizem, ki je ZDA naredil za najmogočnejšo gospodarsko, politično in vojaško silo na svetu, in to brez primere v zgodovini človeštva. Zna prisluhniti ljudem in se vsaj trudi razumeti težave povprečnega državljana. Ima se za Američana, spoštuje različne kulture, ki pa morajo brezpogojno sprejeti ameriški način življenja in zakone, če želijo živeti v ZDA.

Trump bi davčno razbremenil vse

Donald Trump bi davčno razbremenil vse državljane (do nekaj manj kot 30 tisoč ameriških dolarjev letnega dohodka ne bi bilo obdavčenih), medtem ko bi Clintonova bolj obdavčila izključno bogatejše in uvedla super davek za tiste, ki imajo več kot 5 milijonov dolarjev letnega dohodka (Trump najvišji, 33-odstotni dohodninski razred postavlja za tiste, ki imajo letne dohodke nad 154.000 ameriških dolarjev). Trump bi tudi stopnjo obdavčitve dohodka podjetij znižal s 35 odstotkov na 15.

Clintonovo podpirajo skupine LGBT in druge ekstremistične organizacije

Že to, da Clintonovo podpirajo LGBT lobiji, zagovorniki tako imenovane Gender Theory, podporniki Planned Parenthood, feministična gibanja in druge podobne ekstremistične skupine, ki same sebe imenujejo za civilno družbo in edine poklicane, da razpravljajo o človekovih pravicah, je dovolj velik razlog, da bi glasoval za Trumpa. Gre za pritlehne in zlobne združbe, ZDA bi bile s prevlado njihovih idej pahnjene v prepad.

Odnos do migrantov

Trump sploh nima tako negativnega odnosa do migrantov, kot želi prikazati medijski mainstream. Njegova migrantska politika je precej podobna politiki nekdanjega predsednika ZDA Theodorja Roosevelta jr., ki je v začetku 20. stoletja opozoril, da se lahko narod uniči, če bo država dovolila, da se nacija spremeni v zmes medsebojno diametralno si nasprotnih kultur. Zato previdno s priseljenci, ne vabite jih z odprtimi rokami. Oni se morajo asimilirati in postati lojalni, je govoril Roosevelt. Njegov odnos do migrantov bo vplival tudi na Evropo. Če zmaga Clintonova, se utegne agonija z „begunci“ podaljšati, kar lahko pripelje do državljanskih vojn.

Donald je moški

Ne želim reči, da Hillary ne more biti predsednica ZDA, ker je ženska (čeprav je za to lahko nešteto razlogov), ampak ker ni državnica takega kova, kot je bila (žal pokojna) baronica Margaret Thatcher.

Melania

Če bi bil Američan, bi bil ponosen, da bi bila Melania prva dama ZDA. Čeprav se ji vidi, da je bila že nekajkrat pod nožem lepotnih kirurgov, je še vedno lepa in privlačna ženska. Druge prve dame državnikov bodo nadvse rade v njeni družbi. Za razliko od stare vešče, ki bo s seboj kot „prvo damo“ vlačila Billa Clintona, seksualnega manijaka in posiljevalca, pred katerim bodo morale predsedniške ali premierske družine skrivati svoje mladoletne hčere.

Odnos do ustave

Ustava ZDA je svetinja, nedotakljiva. Trump jo ne bi spreminjal, Clintova jo bo poskušala.

Predsednik je državnik, ne mati Terezija

Donald Trump se ne pretvarja, da je svetnik. Predstavlja se tak, kot je, skupaj s svojimi napakami. Je zgolj človek. Clintonova je predstavlja kot svetnica, kar je že samo po sebi alarm in pokazatelj, da je dvolična in pokvarjena. Američani ne volijo moralnega reformatorja (samo poglejte, kaj se je zgodilo, ko so Slovenci izvolili „etičnega“ Mira Cerarja), ampak predsednika najmočnejše države na svetu.

Krščanstvo in predsedniška kandidata

Zdi se, da Clintonova prezira krščanstvo. Celo več. V svojih nastopih daje prednost islamu, ker od muslimanov pričakuje odločilne volilne glasove. Čeprav se Trump ni jasno opredelil do Cerkve, deluje v smeri Martina Luthra Kinga, češ da Cerkev ni ne državni uslužbenec ne orodje Bele hiše, ampak njena vest.

Hillary je nevarna ženska

Hillary Clinton je nevarna ženska. Svetu ne grozijo podnebne spremembe, ampak uporaba jedrskega orožja, ki ga za dosego svojih ciljev in ciljev njenih podpornikov utegne uporabiti. Clintonova večjo nevarnosti vidi v Putinu kot v islamu. Trump obratno: meni, da je večja nevarnost islam, s Putinom je mogoč dogovor.

Trump je politično nekorekten

Mnogi Američani se pritožujejo, da zaradi „kumbaya“ politične korektnosti izgubljajo državljanske pravice. Trump je na strani teh ljudi – večinoma belcev. Ne boji se retvitati o belem genocidu.

Gospodarski program

Gospodarska programa Clintonove in Trumpa sem že soočil. Edino, kar me pri Trumpu moti, je njegov pretiran protekcionizem, a Trumpova druga gospodarska stališča odtehtajo pomanjkljivosti.

Finančna neodvisnost

Trump nima velikih donatorjev, kar pomeni, da ne bo dolžan nikomur nič, ko bo v Beli hiši. Za razliko od Clintonove, ki bo kot predsednica dobivala račune ne samo iz Wall Streeta in velikih korporacij, ampak tudi od držav, ki podpirajo terorizem (Savdska Arabija, Katar). Medtem ko Trump ne bo v lasti nikogar, je Clintonova že v predvolilni kampanji prodala sebe in ZDA.

Hillary je lutka

Kot Američan bi se odločal, ali želim predsednika, ki govori iskreno in iz srca, ki ničesar ne skriva, ali želim predsednico, ki laže in govori tisto, kar ji drugi svetujejo. Povedano drugače. Trump ima svoje mnenje, Clintonovo ga nima.

Trump ima visoko mnenje o ZDA

Trump verjame v ameriško izjemnost (t.i. American Exceptionalism), ki ima tri temelje: ameriška zgodovina je edinstvena na svetu in se razlikuje od zgodovine drugih narodov; poslanstvo ZDA je, da preoblikuje svet; ZDA so boljše in superiornejše od drugih držav.


Subscribe

  • Entries (RSS)
  • Comments (RSS)

Arhivi

  • maj 2022
  • april 2022
  • marec 2022
  • februar 2022
  • januar 2022
  • december 2021
  • maj 2021
  • avgust 2018
  • januar 2018
  • december 2017
  • november 2017
  • oktober 2017
  • september 2017
  • avgust 2017
  • julij 2017
  • junij 2017
  • maj 2017
  • april 2017
  • marec 2017
  • februar 2017
  • januar 2017
  • december 2016
  • november 2016
  • oktober 2016
  • september 2016
  • avgust 2016
  • julij 2016
  • junij 2016
  • maj 2016
  • april 2016
  • marec 2016
  • februar 2016
  • december 2015
  • november 2015
  • oktober 2015
  • september 2015
  • avgust 2015
  • julij 2015
  • junij 2015
  • maj 2015
  • april 2015
  • marec 2015
  • februar 2015
  • januar 2015
  • december 2014
  • november 2014

Kategorije

  • Družba
  • Ekonomija
  • Gospodarstvo
  • Islam
  • javni sektor
  • katoliška cerkev
  • Politika
  • posilstvo
  • Poučne zgodbe
  • Uncategorized
  • Zgodovina
  • Zgodovinski spomin

Meta

  • Registriraj se
  • Prijava

Blog at WordPress.com.

Privacy & Cookies: This site uses cookies. By continuing to use this website, you agree to their use.
To find out more, including how to control cookies, see here: Cookie Policy
  • Follow Sledi
    • Kavarna Hayek
    • Join 94 other followers
    • Already have a WordPress.com account? Log in now.
    • Kavarna Hayek
    • Prilagodi
    • Follow Sledi
    • Prijavi se
    • Prijava
    • Report this content
    • Poglej stran v bralniku
    • Manage subscriptions
    • Skrij to vrstico