Značke

, , , , , , , , , , ,

Nedavna odločitev Ustavnega sodišča RS, ki je zaobšla voljo ljudstva (referendum) in ukinila zakonsko zvezo žene in moža ter uvedla možnost posvojitev otrok homoseksualnim in transseksualnim parom, je seveda na levici in pri manjšinskemu dekadentnemu delu javnosti sprožila orgazmično evforijo.

Argumentacija šesterice sodnikov, da odpravljajo diskriminacijo, je seveda čudna: v Ustavi prav nikjer ne piše, »da mora zakonsko zvezo izenačiti s skupnostmi oseb istega spola.« To je v ločenem mnenju izrecno poudaril Rok Svetlič. Prav tako odločitev odpira več vprašanj, kot ponuja odgovorov. In tudi ne gre za spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin, ker tega ni v mednarodnih deklaracijah in konvencijah, na kar je v odzivu na razsodbo opozoril poslanec Branko Grims.

Čeprav so nekateri na konservativni strani precej razočarani, je vendarle treba opozoriti, da ni vsega konec. Ko bo sestava Ustavnega sodišča RS malo bolj uravnotežena ali svetovnonazorsko nagnjena desno in bodo na Beethovnovi ulici 10 sedeli malo bolj zdravorazumski ljudje, se bo škodo dalo popraviti. Bolj skrb vzbujajoče je (in temu mediji sploh ne posvečajo pozornosti), kar se dogaja v Bruslju. Tam so v polnem teku priprave, kar je v začetku decembra 2021 napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, na sprejem razširjenega seznama ´zločinov EU´ oziroma ´zločinov proti EU´. Čeprav se seznam šele oblikuje in ni dokončen, je že zdaj jasno, da bo tako imenovani ´sovražni govor´, kamor bodo spadala tudi vsaka kritika LGBT in migracij, nasprotovanje ukrepom EU ob morebitnih pandemijah in zanikanje podnebnih sprememb, opredeljeni kot »posebej huda kazniva dejanja«, ki spodkopavajo vrednote EU.

To kar bodo bruseljski globalisti opredelili kot kazniva dejanja in zanje določili sankcije, bodo morale sprejeti vse države članice EU. Postopek niti ni tako preprost, ni pa tudi neizvedljiv: do pobude se morajo opredeliti in jo morebiti dopolniti pristojni odbori. Soglasje mora dati Evropski parlament, Svet EU opredeli sovražni govor in kazniva dejanja iz sovraštva, Evropska komisija predlaga sprejem zakonodaje na ravni EU, ki je za članice obvezujoča. Ko to sprejmeta Evropski parlament in Svet EU, bodo imele članice nekaj mesecev časa, da spremembe vnesejo v svoje kazenske zakonike. To naj bi se zgodilo v drugi polovici tega desetletja.

V postopku ni pričakovati zapletov na Evropski komisiji, odborih in Evropskem parlamentu. Vsaka taka progresivna norost gre običajno gladko skozi, saj levici pritegne večina evropskih poslancev Evropske ljudske stranke. Težave utegnejo biti na Svetu EU, ki ga sestavljajo aktualne vlade držav članic. Glede na to, da tematika posega v sporazume in pogodbe, bo za odločitev potrebno popolno soglasje držav članic. Ta trenutek bi proti zagotovo glasovali vsaj Madžarska in Poljska.

Tudi sicer bruseljski uradniki s pomočjo evropskih poslancev korak za korakom spreminjajo podobo Evrope, kot smo jo poznali. Tako je evropski parlament v sredo izglasoval dokument z naslovom ´Intersekcijska diskriminacija v EU: socialno-ekonomski položaj žensk afriškega, bližnjevzhodnega, latinskoameriškega in azijskega porekla´. Z njim želijo globalistični modreci braniti ženske, ki domnevno trpijo zaradi nakopičene diskriminacije: rasizma, seksizma, transfobije. Pisci te resolucije so bili tokrat še precej previdni (sistem kuhane žabe), saj niso opredelili, kako in na kakšen način se ugotovi diskriminatorno dejanje, niti ni sledu o konkretni definiciji diskriminatornega. Skozi  neskončne odstavke, ki ponavljajo isti refren, je bistvo videti srhljivo: kaznivo dejanje je zelo abstraktno, prepuščeno je svobodni presoji protagonistov. Na koncu vse pripelje do ključne točke, saj se kriminalizira kritika globalizma, ki popularizira mešane generacije in transseksualnost v EU. Resolucijo naj bi sprejele vse članice EU, drugače bodo proti njim sproženi ustrezni postopki. »Češnja na torti pa je: treba bo ´odpraviti posledice nezavednih predsedkov´.  Ali ne bi bilo varneje preventivno zapreti vseh heteroseksualnih ljudi?« se v komentarju o resoluciji sprašuje Jany Leroy, sodelavec francoskega portala Boulevard Voltaire.