Značke

, , , , , ,

Eksadrilja je vzletela. Stanje je »izjemno alarmantno«, pravi ministrica za kulturo Asta Vrečko. Kakopak, Jože, Igor, Andreja, Peter in še peščica desničarskih sršenov so svoja ekstremistična žela zapičili v tenkočutno in nežno levičarsko kožico na Kolodvorski ulici. Dva tisoč plus nekaj jih je že več mesecev pod pošastnim terorjem živelo v strahu. »Jebeno več nas je,« se je izkazalo za zavajanje, upor ni bil uspešen, zato je bila res nuja, da gre novela zakona o RTVS po nujnem postopku.

Obraza Mojce Pašek Šetinc in Urške Klakočar Zupančič sijeta od sreče, njun uporniški nasmeh je noč spremenil v dan. Ne bo nepopravljivih posledic za delovanje države, sršeni bodo pregnani; ne, ni dobro, da ena nogo stoji na zelenici, druga na snegu.

Ker se v vsakem trenutku lahko pojavi še kak ultra desni fanatik, ki bi lahko na kocko postavil njihove denarnice in razmršil progresivizem na nacionalki, se obeta popolna zaščita: programski svet bo sestavljen kot nacionalna garda rdeče zvezde, vedno pripravljena, da odbije napad. Ne, tolpa desničarskih pajdašev, ne boste! Nikoli več! Kdo zdaj pravi, da je »velika zamenjava« mit.

Tri ženske so popolnoma predane svojemu poslanstvu, plašnice preprečujejo, da bi skrenile s poti. Xena je za Asto, Mojco in Urško, ki so razprle morje, prečkale puščavo in preplezale katolibanski balvan,  nizkokalorični kruhek z avokadom. One, prodajalke sredstev za pranje možganov, so povsem druga dimenzija. S sprejemom novele bo nacionalna televizija ubranjena, desničarjev ne bo več niti za seme, one bodo plesale na rdeči preprogi, na junaška prsa bodo prejele medalje. In vse bo tako, kot je nekoč že bilo. Čeprav ostaja uganka, čemu trud, ki je povzročal omedlevice, ko bi lahko desničarske sršene preprosto aretirali in jih pozaprli, za novelo pa si vzeli malo več časa. Da je čas zlato, so vzele preveč dobesedno.