Značke

, , ,

Zadeva je nadvse bizarna. Še preden se je predvolilna tekma dodobra razplamtela, so tovariši na levi med seboj tekmovali, kdo bo volivcem obljubil več stanovanj, ki bodo cenovno dostopna tako za nakup, kot za najem. Tako je Levica že marca v državni zbor vložila zakon o davku na prazne in velike nepremičnine. S tem denarjem bi država dobila sistemski vir za gradnjo 30.000 javnih najemnih stanovanj.

Danes Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, govori »samo« še o 20.000 stanovanjih. Pa še teh Golobova četa ne bo zgradila, ampak zagotovila. Mesec več ni znal povedati, ker je »na nepremičninskem trgu kaos«. In še: »Stanovanja so polje, ki ga je država do zdaj popolnoma prepuščala trgu in zaradi tega imamo stanovanjsko krizo.« Kar pomeni, da država utegne določati najvišjo ceno stanovanj in maksimalno najemnino.

Vsakomur, ki je vsaj malo ekonomsko izobražen, je jasno, da predpisovanje najvišjih dovoljenih cen na trgu vodi do pomanjkanja tistega, čemur je ukrep namenjen. To zakonitost je zgodovina neštetokrat potrdila, je zelo preprosta, vendar se zdi, da je za Levico še vedno premalo razumljiva. Preprosto ne gre, da centralni komite nekaj predpiše. Če, denimo, država omeji višino najemnine ali jo določi, pride do: (prvič), pomanjkanja stanovanj za najem, (in drugič), kvaliteta obstoječih stanovanj se bo zmanjšala.

Zanimivo je, da so poseganje države na trg stanovanj kot zelo škodljiv ukrep označili tudi ideološki zavezniki levičarjev.

Robert Golob (in s tem se je strinjala tudi koalicija) je dejal, da se bodo zgledovali po naprednih pristopih skandinavskih držav. No, znani švedski ekonomist, dobitnik Nobelove spominske nagrade za ekonomske vede in dolgoletni član Socialdemokratske stranke Gunnar Myrdal, je dejal:

»Vladni nadzor najemnin je v nekaterih zahodnih državah predstavljal primer slabega načrtovanja oblasti, ki nimajo poguma in vizije.«

Celo nekdanji vietnamski komunistični revolucionar (in zunanji minister) Nguyen Co Thach je priznal škodljivost tovrstnega eksperimentiranja:

»Američani niso mogli uničiti Hanoja, mi pa smo naše mesto uničili z zelo nizkimi najemninami. Spoznali smo, da je to neumno in da moramo spremeniti politiko.«