»Ko bomo videli, da s prostovoljnimi dogovori ne uspemo zadovoljiti tega, da se draginja ne bi nesorazmerno prenašala na odjemalce oziroma porabnike, bomo lahko pristopili tudi z regulacijo cen. …. trenutno nekateri trgovci namreč že kažejo znake vojnega dobičkarstva. Ne moremo imeti podjetij, ki imajo največje dobičke med največjo draginjo, in se pretvarjati, da je to normalno.«

Lenin 1917? Stalin 1930? Mao Cetung 1949? Edvard Kardelj 1977? Milka Planinc 1982? Hugo Chávez 2000? Ne, Robert Golob 25. maja 2022 na RTV Slovenija.

Ni bilo treba dolgo čakati. V začetku tedna so mediji objavili podatek, da so lani prihodki slovenskih podjetij poskočili za 24, dobiček pa za 99 odstotkov, dva dni kasneje je mandatar Robert Golob začel govoriti, da to ni normalno, ker gre za vojno-dobičkarska podjetja. In ni ostalo samo pri tem. Levičarski mediji že pišejo o požrešnih kapitalistih in izkoriščanju delavskega razreda, njihovi politični in ideološki botri stresajo in razpravljajo o ´neoliberalnem kapitalizmu´ in ´diktaturi trga´, kamor je Slovenijo peljala Janševa vlada. Kakopak, kaviar levičarji, od katerih je malokdo v življenju kaj produktivnega počel, sedaj kot nekakšen svetilnik sredi razburkanega morja diktature kapitala vidijo Roberta Goloba Dobrega I., ki bo z »najboljšo ekipo strokovnjakov« temu naredil konec. Prva tarča bodo očitno trgovci, ki očitno zaradi previsokih marž »kažejo znake vojnega dobičkarstva«.

Da se nikomur od teh niti ne sanja, kako končno ceno oblikuje trgovec, sploh ni težava in si zaradi tega ne bi nihče niti belil glave, če ne bi iz napovedi izhajalo, da bo treba trgovce stisniti, področje zakonsko urediti in z regulacijo cen še okrepiti državni intervencionizem. Zlobni trgovci naj bi proizvajalcem zaračunavali storitve (in tako umetno povečevali marže), ki jih menda nihče ne potrebuje, niti niso potrebne. Če bi to regulirali, bi bila maloprodajna cena izdelkov za potrošnike nižja. To je logika slovenskih socialistov.

Zanimivo je, da dajatve in paradavki (ki so prilepljeni maloprodajni ceni in so glavni krivec za draginjo) krčmarskih ekonomskim vsevednežem sploh niso težava. Samo malo poglejte na položnice za elektriko, razrez cene bencina ali vprašajte trgovca (če vam bo želel povedati), s čim vsem je država obremenila končno ceno, pa vam bo takoj jasno, da so glavne ovire za nižje cene visoki davki, represivna državna administracija in restriktivne regulacije. Tisti, ki ´lupi´ ljudi, je država, nikakor ne zlobni kapitalistični trgovci.

Očitno je, da Golob ter njegova politkomisarja Luka Mesec in Tanja Fajon razmišljajo, kako zajeziti rast cen, predvsem osnovnih življenjskih potrebščin. Edino logično bi bilo, da bi zadevo uredil trg, toda jasno je, da trojica tovarišev razmišlja o regulativi, s katero bodo državni birokrati določili, kaj lahko trgovci ponujajo na trgu in po kakšnih cenah. To bo samo prvi korak k dokončni rešitvi vprašanja trga, ko bodo prosvetljeni populistično promovirali (in tudi uresničili), da bodo na Gregorčičevi 20 tudi določili, kaj se lahko proizvaja. Od tod do venezuelskega scenarija, ko sta Chávez in Maduro ljudem govorila, naj ne tarnajo, da so lačni, ko pa imajo mango na vsakem koraku (lahko ga pripravijo na sto in način, tako bodo imeli občutek, da vsak dan jedo drugo hrano), je le korak. Ja, do tega bo prišlo, ker je povprečen slovenskih volivec nasedel prevladujočemu razmišljanju domače medijske, akademske in politične scene. Ta se sicer predstavlja kot ´alternativa´, čeprav gre za paleo-antidesničarsko mainstream ideologijo, ki promovira kulturni in ekonomski marksizem. Vse to temelji na Marxovi ekonomski teoriji (delovna teorija vrednosti), ki ni bila brez razloga že davno zavržena in podvržena posmehu, saj je povsem enakovredna teoriji, da je Zemlja ravna plošča. Povem vam, distopijski trilerji bodo pravi blažev žegen v primerjavi s tem, kar nam Golob in tovarišija napovedujejo.