Za božjo voljo, za denarnice gre! Mojo. Vašo. Trdo prigaran denar. V delavnici, za strojem, na polju, kjerkoli služite za kruh, plačilo položnic, majhne radosti, ki si jih privoščite. Če si jih sploh lahko. In potem se sprašujete, kam gre vaš denar, zakaj so vaše plače in vaše pokojnine majhne.

Veliko, ampak res veliko (govorimo o stotinah milijonov evrov) ga je namenjeno nevladnim organizacijam z bolj ali manj milozvočnimi imeni in nazivi. Njihove prve obraze zadnje mesece vsak dan vidite v poročilih. Ob neverjetni medijski podpori mečejo vse mogoče besede na desnosredinsko vlado, ki želi presekati nerazumno in brezglavo porabo vašega denarja. A oni pravijo, da jim Janševa fašistična oblast jemlje denar, da komaj živijo, da morajo prositi za vbogajme miloščino. In zahtevajo denar, več denarja, še več denarja. Nikoli ga nimajo dovolj, meja ne poznajo, za vas jim je malo mar. Malo bolj jih poglejte, takoj vam bo vse jasno.  

To niso brezvezne norčije in nore komedije, ki so včasih dobra zabava za začasen pobeg od realnosti. In mogoče je vse skupaj komu simpatično in očarljivo, mestoma celo smešno, ampak, verjemite, meni ni do smeha, niti do bežnega ciničnega nasmeška ne. Vsaj od kar so v javnost pricurljale nekatere podrobnosti, za kaj vse potrebujejo in porabijo denar velepomembni inštituti, zavodi in društva. Zato raje sedite, ko vam bom zdaj povedal za dva primera, ki bosta marsikomu dvignila pritisk.

Obstaja nek zavod (tokrat še brez imen), s katerim so leve vlade sklepale pogodbe za različne umetniške projekte in performanse. V povprečju so bile na leto težke toliko, kolikor trgovec letno nameni za plače sedemnajstim prodajalkam. No, in ta nevladna organizacija je ministrstvu za kulturo izstavila dodaten račun – za zdravljenje zaradi virusa HIV. Nek njihov kulturnik je namreč staknil aids, zdaj pa pričakujejo, da bodo stroške pokrili davkoplačevalci, saj se je okužil, ker je bil v »umetniške namene« nekaj časa moški prostitut. Povsem upravičeno lahko sklepamo, da je bila leva opozicija proti noveli zakona o dohodnini (s katero bi se povečale plače), ker je želela, da nekaterim »umetnikom« davkoplačevalci še naprej plačujejo spolne užitke.

Drugi primer ni toliko dekadenten in perverzen, je pa tako neverjeten, da se še Del Boy iz serije Samo bedaki in konji ne bi spomnil tega načina parazitiranja denarja. Vnuk znanega gradbenega barona (tajkuna) je pridobil status samozaposlenega v kulturi in pravico, da mu neto davkoplačevalci plačujejo prispevke. Dobro, je pač umetnik – bobnar. Ni sicer Neil Peart (in najbrž nikoli ne bo), a nič zato. Ampak, kaj je počel, da vam je država vzela in dala temu bobnarju? Z ušesi »umetnika« je preučeval odboj zvoka od betonskih zidov. Ni šala, žal.

Imejte to v mislih, ko se oglašajo nevladne organizacije in ko članice Inštituta 8. marec regrutirajo aktiviste za delo na terenu z namenom, da se po volitvah prepreči oblikovanje desno usmerjene izvršne oblasti. Že zdaj ekipa z Gregorčičeve zapira dotok denarja samooklicanim »umetnikom«, še ena desna vlada pa utegne njihove parazitske lovke povsem odsekati. To jih skrbi, za denar gre. Ta ne bo več pritekal na lepe oči, ampak se bosta morala »umetnika«, kot sta moški prostitut in bobnar, z znojem na obrazu potruditi na trgu, da bosta prodala svoje »storitve« (če jih bo kdo sploh potreboval) in si pošteno zaslužiti plačo.

Dobro premislite, komu boste dali svoj glas na bližajočih se volitvah. In ne nasedajte besedam levice, da bo materializirala svoje utopične marksistične obljube. Njihova prisilna pravičnost bo le povečala število delovno nesposobnih in popolnoma nedelujočih posameznikov, ki razpuščeni, pijani in odvisni od drog z vašim denarjem bobnajo in se (dobesedno) prostituirajo. Predvsem se levici ne pustite prestrašiti. »Kdor obvladuje strah ljudi, postane gospodar njihovih duš,« je zapisal Machiavelli. Korajžno, torej, volite za desne politične stranke, levica na oblasti je za ljudi, ki si z žulji svojih rok služijo kruh, vedno slaba novica.

Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija (24. februar 2022)