Značke
Milton Friedman je v knjigi Free to Choose in kasneje v kratkem videu obrazložil štiri načine porabe denarja glede na lastnika denarja in končnega uporabnika.
Prvi način: Poraba svojega denarja za sebe
Ko trošimo svoj denar za sebe, smo na eni strani spodbujeni, da izberemo nekaj, kar ustreza našim potrebam, po drugi strani pa iščemo kakovost. Povedano drugače. Trudimo se, da za naš denar dobimo najboljše izdelke po najnižji ceni.
Drugi način: Poraba svojega denarja za druge
Ko trošimo svoj denar za druge, skušamo ravnati gospodarno. Želimo kupiti kar najbolj poceni izdelek, a ne vemo, kakšne so v resnici želje in potrebe osebe, ki mu izdelek kupujemo. Glede na to, da imamo posamezniki različne okuse in preference, kakšno vrednost bo imel izdelek, ki ga kupujemo, za osebo, ki mu je izdelek namenjen.
Tretji način: Poraba tujega denarja za sebe
Ko trošimo tuj denar za sebe, želimo kupiti najbolj kvaliteten izdelek, ki bo najbolj odgovarjal našim potrebam, a hkrati nimamo prav nikakršnega motiva, da bi upoštevali tudi ceno izdelka. Glede na to, da top ni naš denar, nimamo motiva, da bi iskali resnično value for money, ampak je bolj verjetno, da bomo za izdelek porabili več denarja, kot bi ga, če bi trošili svoj denar.
Četrti način: Poraba tujega denarja za druge
Ko trošimo tuj denar za druge, nimamo prav nikakršnega motiva, da bi ravnali gospodarno in da bi gledali na kvaliteto.
Najbolj učinkovita poraba denarja je seveda, ko trošimo svoj denar za sebe, najmanj učinkovita pa takrat, ko trošimo tuj denar za druge. Socialistom in drugim levičarjem, kar lahko opažamo tudi v Sloveniji, je najbližje trošenje tujega denarja za sebe, ampak tega, kakopak, ne bodo povedali naglas.
Tukaj si lahko ogledate Friedmanovo shemo.
Kavarna Hayek 
Najprej je potrebno denar imeti!
Všeč mi jeVšeč mi je
moja modrost:
od vseh stvari na svetu je najlažje drugim pamet solit in svoj denar trošit.
in ti dve zadevi dela preveč ljudi
Všeč mi jeVšeč mi je
Tvoja modrost ima logično napako. Pravilno: najlažje je drugim pamet soliti in tuj denar trošiti (najbrž denar tistih, ki jim pamet soliš!). Tertulijan bi na to rekel Cerarju: Credo quia absurdum!
Všeč mi jeVšeč mi je
Pingback: Kako trošimo denar? – Slovenski blogi
narobe. tuj denar trošit je zelo težko, ker ga je dobiti izredno težko (za posameznika, ne ala organizacije kot je socialistična država…).
probaj denar dobit od mene in ga zapravljat? bo kar težje kot svojega… 😀
Všeč mi jeVšeč mi je
“probaj denar dobit od mene in ga zapravljat? bo kar težje kot svojega” Mark, ko ti ga vzamejo te zanj ne prosijo!!!
Všeč mi jeVšeč mi je
Po socialistično se glasi: vse je naše. Potem določeni vladajoči izoeljejo rek še naprej. Kar je naše, je moje in s tem postane tuj denar, njegov denar. Nato ga troši,po mili vlji.
Kar poglejmo si naše tajkune. Najprej so si naš denar prilastili in potem si kupili vile, jahte, drage avtomobile in še marsiaj.Poiskali so si topel dom na toplih otolih. Kaj pa se dogaja s podjetjem, ki ga kradejo, pa jih e briga.
Všeč mi jeVšeč mi je
in dokler jih bo večina podpirala (tudi na volitvah) jim zagotovo ne bo hudega…
Všeč mi jeVšeč mi je
Zgodba ni popolnoma identična, sodi pa v kontekst bloga,zato jo navajam.
Gre seveda za razvpiti primer Cimos.
Podjetje je tik pred stečajem, zato so na dan privrele določene informacije, ki so pljusknile v vse medije. kolaicijske in opozicijske in jim zato gre verjeti.
Cimos je baje dvignil v svoji karieri okrog 3,5 mrd kreditov. Kljub temu mu ni rešitve.
V zadnjem času so tajkuni, ki skrbijo za negov dokončni polom pripravili pravljico okrog nakupa Cimosa katerega bi naj izvedel nek finančni sklad iz Italije. Seveda z nakupm ne bo nič, prodajalci so ocenili,da jim bo navrgla mnogo več sanacija države, ki se bo v večjem delu prelila v tajkunske žepe, preden bo primorski “velikan” dokončno izdihnil. Da bo, ni dvoma. Cimos je namreč dobavitelj avtomobilski industriji, kar pomeni, da prodaja dele majhne vrednosti nasproti ceni avtomobila, so pa ti deli zelo pomembni, saj če jih ni,avtomobila ni možno kompletirati in zastoji proizvednja, kar lahko povzroči zelo, zelo veliko izgubo proizvajalcu. Zato so proizvajalci avtomobilov, cimosovi kupci, skrajno previdni. Poleg kvalitete in ugodne cene zahtevajo zanesljivost dobave. Ta pa je z napol mrtvim Cimosom ogrožena in zanesljivo pogodb o nadaljni dobavi s Cimosom ne bo nihče več podpisal. Torej stečaj je neizbežen. Mafija, ki se plete okrog Cimosa pa je priredila pravljico o sanaciji, v katero namerava država vložiti še nekaj dest milijonov, ki jih bo kot božji lon pogoltnila mafija.
Ob razkrivanju raznih neznank okrog Cimosa je prišlo na dan, da Cimos ni primosrki industrijski velikan, temveč je večina zaposlenih na Hrvaškem,Bosni ( Republiki Srbski) in Srbiji.
Iz tega podatka je možno sklepati, da je ves denar, ki ga je Cimos na tak, ali drugačen način potegnil iz državnih kas, odtekel tudi po Savi navzdol.
To pa deje misliti širše.
Cimos lahko postane stela, podobna oni, ki je Shanapolionu pomagala razbrati egipčanske hieroglife:
Zakaj pravzaprav gre?
Več virov, različnih provinienca namreč govori o tem, da je iz Slovenije vse od osamosvojitve odteklo med 50 in 60 mrd kapitala.
To je prekleto veliki denar. Za lažjo predstavo naj navedem samo nekaj podatkov, ki bodo pojasnili, koliko denarja je to. To je 10 avtocestnih križev v Sloveniji. To je deset Panamski prekopov. To je mnogo več kot projekt Apolo, ki je ponesel človeka na Luno.
Govori se, da ta denar zapravljajo tajkuni za luksuz in nekaj , da ga hranijo za bodočnost in bodoča vlaganja. Takšne govorice so iz trte izvite, pa naj to dokažejo sledeča dejstva.
Tajkun, nad tajkuni, Janez Janša, naj bi v slavni trgovini z orožjem okradel državo za 500 mio€( milijardo DM!). Razen tega bi mu naj trgovina s Patrijo navrgla še nekaj milijonov. Janša je vse od strmoglavljenja v aferi Depala vas pod najstrožjim nadzorom vseh državnih inštitucij, ki mu kontrolirajo prav vse izdatke, celo račune za elektiko, frizerja in taksi. Kljub tako intenzivnemu nadzoru pa vsem službam ni uspelo našteti za več kot 220.000 € premoženja rakošno bogaega tajkunskega življena, ki je sprva bilo nepojasnjeno. Nepojasnjeno ravno toliko,da so ga vrgli iz premierskega stočka. Potem, ko je prišel do besede, je natolcevanja ovrgel in o premoženju neznanega izvora ni ostalo nič, pravzaprav le toliko, kot lanskega snega.
Zgodbo navajam le za to, da na njeni osnovi ocenim luksuz, ki ga plačujejo ostali takjuni, ki so iz Slovenije odnesli tistih 50 do 60 milijad.
Ta luksuz lahko znaša največ 1% ali skupaj milijardo.
Kam je potem odteklo tistih 49 milijard?
Ropanje poteka že dobrih 25 let in vmes je prišlo do finančne krize. Ta je prav gotovo odnesla dobršen del nakradenega. Slovenski tajkuni so namreč neskočno pogoltni in nakradeno so nalagali v tvegane naložbe in tam mngo izgubili. Poglejmo si samo zglednega godpodarstvenika, ekonmista in čutečega poslovneža Zorana Jankovića, ki je vse svoje s trudom pridobljene milijone naložil tako, da je prišel ob vse, saj ga je kapitalistična kriza popolnima presenetila in le mesto ljubljanskega župana mu omogoča preživetje, sicer bi bilo po njem.
No med tajkuni pa so vseeno drugačni geniji, takšni, ki jim kriza le ni prišla popolnima do živega in so večino kapitala le ohranili. Po zlu je šlo kakšnih 10%.
Presotanek so naložili, shranii in zavarovali. Kljub temu pa je nepojanjeno, kam je odtekel ostali denar.
Tukaj si moramo pomagati s Cimosom in tukaj je verjetno tista stela, ki bo pomagala razvozljati enigmo. Tako ko pri Cimosu ne vemo, kam je odteklo tisitih 3,5 mrd kreditov, tako pri takjunskem ropu ne vemo, kam je odteklo vsaj 20 mrd?
Podatkov ni. Nihče v Sloveniji jih ni pridobil. Preveč so se pristojne službe ukvarjale z janševimi računi, zato pač niso mogle izslediti, kam odtekajo slovenske milijarde.
Če sklepamo po Cimosu, potem lahko trdimo,da so splavale po Savi navzdol.
Je to res? Je v tem kaj soli? To je ključno vprašanje, ki ga je potrebno razreširi.
Stotnijaeminentnih slovenskih ekonomistov naj to prouči.
Skoraj prepričan sem, da je vsaj ščepec soli v mojem pisanju in zato si drznem ekonmistu Mencigerju zastaviti vprašanje,ali bi Sloveniji bilo blje, če bi ukradene milijarde ostale v Sloveniji? Bi se lahko primerjali s Švico? Bi nam bilo bolje, kot v samoupravnem socializmu ekonomsko propadle Jugoslavije?
Všeč mi jeVšeč mi je
PS: stela je roseta, črna kamnita plošča na kateri je vklesano besedilo v grški pisavi in egipčanskih hieroglifih.
Všeč mi jeVšeč mi je
Pingback: Zajtrk norcev: 5 vrtalnih strojev, 11 sekir, 15 macol in 107 izvijačev | Kavarna Hayek
Pingback: Kavarna Hayek: Kako trošimo denar? | Časnik