Značke
Credit Suisse, Harvard, levičarji, Lipton, neenakost, Oxfam, revščina;, Rosen & Katz, Wachtell
Levičarji so obsedeni z neenakostjo. Neenakost to, neenakost ono, neenakost tretje, ponavljanje v neskončnost. V Sloveniji se to dogaja ob vsaki objavi statističnih podatkov, koliko ljudi je izpostavljeno tveganju revščine, na globalni ravni pa socialisti ob pomoči profesorjev, ki se ponašajo z doktoratom iz ekonomije in IQ, malo večjim od praga duševne zaostalosti, doživijo multiple orgazme, ko Oxfam januarja vsako leto objavi podatke o neenaki razporeditvi svetovnega bogastva; letos je bila glavna novica, da ima osem najbogatejših toliko premoženja kot polovica Zemljanov (3,6 milijarde ljudi) skupaj in, od leta 2014 že znano, da en odstotek najbogatejših obvladuje več premoženja kot 99 odstotkov skupaj.
Ker je Oxfam mednarodna levičarska organizacija, katere glavni namen očitno je, da po svetu spodbuja revščino in lakoto, da bi sploh imeli kaj dela (Oxfam sicer sebe predstavlja, da se ukvarja s pomočjo ljudem, a bežen pogled na njihovo spletno stran pokaže, da je njihov glavni namen širjenje intervencionizma in socializma), si zadevo oglejmo malce bolj podrobno.
Oxfam (ker je »in«, Oxfam preganja tudi davčne oaze) se pri svojih »analizah« sklicuje na poročilo finančne družbe Credit Suisse. Kar je po svoje razumljivo, saj je poročilo Švicarjev objavljeno sredi jeseni, nakar ga aktivisti Oxfama pregledajo in primerno obdelajo, vržejo oko še na Forbsovo lestvico najbogatejših Zemljanov in – voilà!
Kaj piše v poročilu Credit Suisse? Če malo prelistate in se poglobite v tabele, vas bo mogoče presenetilo: da je med desetimi odstotki najrevnejših na svetu več Američanov kot pa Etiopijcev, Kitajcev, Nigerijcev ali Kongovcev; da je povprečen Italijan ali Francoz bogatejši od Nemca; da je povprečen Grk bogatejši od Danca; da je povprečen Savdijcev revnejši od povprečnega Slovenca; da je povprečen Senegalec bogatejši od povprečnega Ukrajinca; da je povprečen Sirijec bogatejši od povprečnega Kazahstanca; da je povprečen Albanec bogatejši od povprečnega Rusa. Mogoče se bo komu zdelo sumljiva verodostojnost, ampak trik je v tem, da Credit Suisse Global Wealth Report za merjenje bogastva vzame trenutno neto vrednost (premoženje minus dolg). Tako pridemo do paradoksa, po katerem je klošar pred Mercatorjem, ki na dan naprosi 5 ali 10 evrov, a nima dolga, bogatejši od Američana, ki je ravno končal študij prava na Harvardu, se zaposlil pri odvetniški družbi Wachtell, Lipton, Rosen & Katz in bo imel plačo, ki se meri v petmestnih številkah (v dolarjih, kakopak), a mu še ni uspelo poravnati posojila, ki ga je vzel za študij. Enako je z revežem v Adis Abebi, ki brez dolga živi z evrom ali dvema na dan, v primerjavi s poslovnežem v Bernu, ki živi v razkošni vili, ima mesečno plačo okoli 50.000 švicarskih frankov, a ima 20 milijonov frankov dolga.
Če vzamemo analizo kot verodostojno in vrhunsko referenco, na katero se sklicuje Oxfam, če sprejmemo podatek, da je med najbolj revnimi prebivalci planeta več kot 30 milijonov Američanov, da je slovenski klošar bogatejši od študenta Harvarda, če torej zanemarimo vse te dvomljive podatke in se še malo poigramo s številkami, tokrat v kombinaciji s tistimi iz Forbesa o osmih najbogatejših Zemljanih, ki imajo toliko premoženja kot 3,6 milijarde drugih ljudi, moramo najprej ugotoviti štiri stvari: prvič, velika večina bogastva osmerice od Billa Gatesa (prvi s 75 milijard premoženja) do Michaela Blooomberga (osmi s 40 milijard premoženja) je v tako imenovanem nelikvidnem premoženju; drugič, Švicarji ves čas analize govorijo o »odraslih osebah« in ne o vseh Zemljanih, kar pomeni, da bi bilo po njihovi metodologiji teh 3,6 milijarde ljudi, o katerih govori Oxfam, samo okoli 2,4 milijarde, tretjič, med osmerico najbogatejših so ljudje, ki so dali svetu zastonj facebook (Mark Zickerberg) ali veliko svojega bogastva namenijo za humanitarne dejavnosti (Warren Buffet); in četrtič, Švicarji v svoji analizi operirajo z dvema merama revščine (revni in zelo revni), medtem ko Oxfam oboje pomeša.
Tovariši z Oxfama in njihovi verni socialistični sledilci, ki utirajo pot prepričanju, da so revni zaradi bogatenja bogatih bistveno na slabšem, kot bi bili sicer, in ki se navdihujejo nad Thomasom Pikettyjem in Naomi Klein, bi to bogastvo najrajši prerazdelili. Kako bi to izgledalo? Premoženje osmerice znaša nekaj manj kot 430 milijard dolarjev in če bi ga razdelili med 3,6 milijarde najbolj revnih, bi vsak dobil 119 dolarjev. Če bi razdelili premoženje 400 najbogatejših Zemljanov, ki po Forbesu znaša 3.896 milijard dolarjev, bi vsak v polovici najrevnejših dobil 1.082 dolarjev. Toda kaj po tem? Koga bi se tovariši nato lotili oropati?
Z Oxfamom je vsako leto enaka zgodba. En odstotek najbogatejših obvladuje več premoženja kot drugih 99 odstotkov. Podatki iz leta v leto variirajo, a ves čas z vtisom, da se neenakost ves čas povečuje in da najbogatejši imajo vedno več premoženja. Kar je spet statistični trik. Vzemimo nesramno bogatega, ki ima 100.000 enot premoženja, in obupno revnega, ki ima 1 enoto premoženja. Razlika med njima je torej 99.999 enot. No, bogataš svoje premoženje poveča za odstotek, kar pomeni, da ima po novem 101.000 enot premoženja, reven pa svoje premoženje poveča za 100 odstotkov in ima po novem 2 enoti premoženja. Čeprav je najrevnejši svoje premoženje povečal za 100-krat več kot bogataš, se je razlika povečala in zdaj znaša 100.998 enot. Če se spomnite, so tovrstno matematiko v Jugoslaviji uporabljali samoupravni socialisti.
Ampak Oxfam in njegovi globalni verniki pač ne bodo oporekali tovrstnim zmotam, ker bi dvom v verodostojnost analiz, na katere se sklicujejo, ogrozil njihovo proti kapitalistično agendo, škodoval bi njihovemu globalnemu boju proti neoliberalizmu, ljudi ne bi mogli več strašiti pred zlobnimi kapitalisti. Ampak resnica je naslednja: ljudje se ne bi smeli bati kapitalizma, ampak ljudi, kot je denimo Daniel Hachfeld iz Oxfama, Luka Mesec iz Združene levice, ekonomski analfabet Thomas Piketty, hujskač Noam Chomsky (ljubljanska univerza mu je podelila celo častni doktorat). Na žalost se je tem norcem, in sicer v nekakšnem neo-ludističnem gibanju, pridružil tudi Stephen Hawking.
Spremljajte Kavarno Hayek tudi na Twitterju: @KavarnaHayek.
Kavarna Hayek 
Ob naštevanju miljarderjev, opisu njihovega bogastva in ob primerjavi njihovega bogastva z milijardami revežev je namenoma prezrto dejstvo, da ti silno bogati ljudje pravzaprav za osnovno življenje niti ne porabijo kaj več, kot normalni zemljani.
Če pogledamo prehrano. Marsikateri poje, izraženo v kilogramih, prav toliko kot večina zemljanov. Nekateri pa celo manj.Ali ljudje ne vedo, da recimo Bill Gates ne more pojesti za kosilo treh telet, petnajst piščancev in pet kilogramov kaviarja,nato pa vse poplakniti s hektorlitom penine. Ne, morda poje mnogo manj, kot fizični delavec. Podobno je z oblačili. Na vseh fotografijah, kjer sem ga videl, je imel oblečene na sebi le ena hlače, eno majico in en reklc. Predpostavljam, da tudi spodnjic ni imel več, tako kot nigavic in čevljev.
Torej osebna potrošnja ni tisto, kar bi multimiliarderje bistveno oddaljevalo od povprečnih zemljanov. Kaj pa je potem tisto? To pa je, da znajo upravljati s svojim premoženjem. Ja,po tem pa se ločjo od navadnih zemljanov in to krepko.
Mnogi med njimi so začeli skromno. Z nekaj dolarji. Ker so znali upravljati s svojim premoženjem, so iz skromnega imetja naredili imeperij bogastva,ki pa ga razdajajo. Ne verjamete? Po načelu, ki ga je baje izumil stari bradati Marx namreč kapital, dela kapital. In zato so začeli kopičiti kapital in ga kpoičijo še sedaj, in ga bodo še naprej.Kapital pa niso denarji, kupi denarja,ki bi ga tlačili v vreče in shranjevali pod posteljo, tako kot si zamišljajo reveži. Tudi ni bogastvo, ki se prelije v nepotrebno razkošje, tako kot to počno slovenski tajkuni, ki so večino naropanega denarja prelili v napuh in bogastvo, kar jih je večinoma ugonobilo. Poglejte si Pavčka, v kaj je vlagal in zakaj je nasedel.Kljub zelo veliko kapitala, ki ga je nakradel, ni uspel ustvariti niti ene firme, ki bi povečevala bogastvo. Dokler je lahko kradel, je bogatel, potem pa je vse skupaj z njim vred propadlo.
Pa si poglejmo multimiliarderje v svetu. Ti ustvarjajo bogastvo s tem,da vlagajo svoj kapital v produkcijo. Res je, da vlagajo le tam, kjer se naložbe najbolj kapitalizirajo. To pa ni vedno najbolj humano,saj vlaganja v tretji svet prinašajo,velike dobičke,ne omogočajo pa bogatenja revnih prebivalcev tretjega sveta.
Ampak je potrebno vedeti, da danes za nekaj dolarjev na dan delajo ljudje v Bangladešu v tovarnah multimiliarderjev. Če ti ne bi vlagali v Bangladeš, pa še tega zalsužka ne bi bilo in revščina bi bila še večja. Z velikimi dobički pa multimiliarderji ravnajo prevdarno. Vlagajo tja, kjer so dobički največji.
Povdarek je na vlaganju. Se pravi investirajo.
Pa si poglejmo Slovenijo!
V kaj v Sloveniji investiramo? V 2. tir, v birokracijo,v nedonosne banke, ki jih saniramo. Kaj pa bomo imeli od tega? Ja dodatno izgubo.
Milijarde pokradenega denarja, bi morale postati naložbeni kapital, ki bi moral Sloveniji omogočiti prodor med najbolj bogate države sveta. Tako pa je večina nakradenega denarja šla po zlu. Nespretni tajkuni so ga zapravili z nepravilnim vlaganjem, ker so pač nesposobn. Pa naj samo za vzgled omenim Zorana Jankoviića. Ta je kot tajkun uspel iv Merkatorju pokrasti težke milijone in se je pred leti zavihtel med najbogatejše Slovence. Danes pa je prezdolžen in samo udbovskokosovsko ozadje ga rešuje pred propadom aimislim da tudi pred zaporom.
Parv on,ki ga forsira levilasrka politika je dokaz, da lahko obogatijo le najsposobnejši, najbolj delavni. Tisti, ki jim je osebno bogastvo nepomembno, pomembne pa so finančne transakcije, vlaganja in ustvarjanje. Novih izdelkov, novih delavnih mest.
Kljub neskončnemu bogastvu pa tem bogatašem vask dan preti polom. Nihče jih ne ščiti, jih tudi ne more, ker so preveč bogati, zato so prepuščeni sami sebi in svoji usodi, ki je lahko tdi kriuta. Marsikateri ed njimi je in tudi bo bankrotiral. Pa prav gotovo ne zato, ker je preganjal babe, ali sekpal v šampancu in ter si z bankovci prižigal cigare. To pa je v glavnem želja slovenskih tajkunčičev. To špčno, saj vedo da so zaščitena elita, ki ji nihče nič ne more. Namesto racionalnih vlaganj zapravljajo kapital in siomašijo Slovenijo.Štango pa jim držijo teoretiki s FDV in FF, med nimi je dene takšnih nedorasležev Mladen Dolar, ki kljub svojim znanjem najverejtneje ne zna pridelati niti vreče krompirja, zna pa soliti pamet celemiu svetu.
Všeč mi jeVšeč mi je