Značke
Če je resnična ali ne, ne vem, daleč od resnice zagotovo ni, a anekdota gre nekako takole. Zvezni sekretar za kmetijstvo in prehrano je ponosno paradiral po poslopju Zveznega izvršnega sveta (ZIS), saj je malo prej medijem sporočil, da se je proizvodnja hrane v Jugoslaviji povečala za 10 odstotkov. To je bila zmaga delovnega ljudstva, samoupravnega socializma in, kakopak, partije. Še posebej zato, ker se je proizvodnja hrane v kapitalistični Italiji, kjer zlobni lastniki proizvajalnih sredstev izkoriščajo delavce, povečala le za 5 odstotkov. Zato je k sebi povabil republiške »zmagovalce« in »poražence«. Srbskega sekretarja je zelo pohvalil, saj so proizvodnjo podvojili, slovenskemu pa je očital malodane sabotažo, kajti najbolj severna jugoslovanska republika je proizvodnjo povečala le za piškavi odstotek. Seveda je »pozabil« na nominalne številke. Srbi so proizvodnjo povečali s 5 na 10 enot (100 odstotkov), Slovenci pa z 200 na 202 enoti (en odstotek). Tudi primerjava z Italijo je z drugega zornega kota povsem drugačna. Medtem ko je Jugoslavija povečala proizvodnjo s 500 na 550 enot (10 odstotkov), je Italija povečala proizvodnjo z 10.000 na 10.500 enot (5 odstotkov). Številke sem zaradi lažjega razumevanja malce karikiral, a v vsakem primeru je imela nekdanja socialistična Jugoslavija prav poseben kalkulator, ki je vedno pokazal, da je socializem boljši od kapitalizma.
Zdi se, da ima tak »socialistični kalkulator« s primesmi Ludvika XIV (»L’etat, c’est moi«) tudi slovenski premier Miro Cerar. Tomaž Štih je na Twitterju kot Libertarec duhovito zapisal, da je za vse druge države v EU sedanja gospodarska rast posledica konjunkture, samo v Sloveniji je posledica Mira Cerarja. In se s tem hvali. »Gospodarska rast bo stabilna – okrog 2,5 %, kar bo opazno nad povprečjem držav z €,« je Cerarjeva vlada na Twiterju povzela Banko Slovenije. Napovedi za EU so take, kaj pa pomeni samohvala Mira Cerarja. Če vzamemo podatke, se no BDP na prebivalca v Sloveniji povečal za 518 dolarjev (z 20.747 na 21.265), v Nemčiji za 614 dolarjev (s 40.952 na 41.566), v Avstriji za 1.136 dolarjev (s 43.724 na 44.860 dolarjev) in tako naprej. Skratka, s tako »rastjo«, ki je od držav EU višja med 0,5 in 1,5 odstotne točke, Slovenija razvitih držav ne bo ujela še naslednjih nekaj desetletij. Jih bodo za zato primerljive tranzicijske države, kot so denimo Poljska, Slovaška, Latvija in Litva, katerim se napoveduje gospodarska rast, ki je od slovenske večja od 0,3 do 1,5 odstotne točke. A če pustimo BDP, ki je sicer nek kazalec razvoja, ne pove pa vsega, in vzamemo BDP na prebivalca, ki je merjen s standardom kupne moči (PPS), je za Slovenijo še slabše. Podatki Eurostata kažejo, da je BDP Češke po kupni moči (pri izračunu BDP upoštevamo življenjske stroške) lani dosegel 87 odstotkov povprečja EU, medtem ko je bil slovenski 83 odstotkov. S 77 odstotki povprečja EU je precej blizu tudi Slovaška, ki bo Slovenijo v naslednjih letih ob taki rasti, kot jo ima, prehitela. Estonija in Litva za zdaj še zaostajata, saj sta na 75 odstotkih povprečja EU. Toda te države hitro rastejo. Slovenija je dosegala po podatkih Eurostata leta 2004 86 odstotkov evropskega povprečja, kar je manj, kot ga je imela leta 2015. Najhitreje sta zrasli Slovaška, ki je s 57 odstotkov povprečja prišla na 77 in Litva, ki je z 49 odstotkov prišla na 75 odstotkov. In Estonija: s 54 na 75 odstotkov. Svoj dolg je od leta 2003, ko je znašal 26,7 odstotka BDP (imela je najmanjši dolg), do leta 2015 povečala za več kot trikrat, medtem ko so, denimo države Višegrajske skupine, svoj dolg kljub krizi povečale za od 7 odstotkov (Poljska) do 54 odstotkov (Češka). Tudi pri drugih kazalnikih so države Višegrajske skupine precej boljše od Slovenije, pa naj gre za indekse ekonomske, osebne in medijske svobode ali pa za konkurenčnost, uravnoteženost javnih financ, stroške dela in rast izvoza.
In potem Cerar vzame svoj »socialistični kalkulator« in prepričuje, da je Slovenija malodane najhitreje rastoče gospodarstvo v EU, kjer je blaginja skorajda zdivjala navzgor. In ljudje mu še kar verjamejo. Ampak, saj veste, kako je: dokler bodo ovce, bo tudi volna.
Cvikam, da bomo pod Cerarjem prehiteli USA. Tedaj bo Melanija Cerarju zamerila. Lahko nastane mednarodni škandal.
Všeč mi jeVšeč mi je
Ob dobri in poučni analizi naj opozorim na še eno sleparijo ustavnega pravnika in njegove bande.
V insceniranem revolzt sindikatov je vlada dosegala velik uspeh, ko se je tik pred zdajci pogodila s sindikati javnega sektorja in odvrnila možnost stavke opeharjenih delavcev javnega sektorja.
Po poročilih bo vlada zvišala plače najnižje plačanim delavcem, ki bodo še vedno v polju revščine, saj kljub povišici praga revščine še ne bodo presegli. Včeji del denarja pa naj bi vlada namenila za povečanje prispevne stopnje za pokojnine in sicer iz obveznih 25% na 30%.
Kaj pa to pomeni? To pomeni, da bo iz levega žepa prenesla nekaj milijonov v desni žep. Tega denarja namreč žepi delavcev v javnem sektroju ne bodo videli, ampak bo le administrativno preknjižen za obljubo višjih pokojnin, ki jih bodo “obdarovanci” lahko užili šele, ko bodo vstopili v vrste upokojencev, mnogi pod okrilje slavnega Karla Erjavca.
Prav gotovo pa bo denar končal v žepih zdravnikov,kajti zdravniški sindikat je dosegel konkretne rezultate, za razliko od gromoglasnega Štruklja, ki ni dosegel nič.
Prevara pa pomeni še eno dodatno zadolžitev, saj bo dolgoročno država morala upokojenim javnim uslužbencem izplačevati višje pokojnine, ampak to šele iz denarja, ki ga bo realni sekrot moral zalužiti v prihodnje.
Všeč mi jeVšeč mi je
To se pravi; zopet so “ta male” peljali žejne čez vodo!!!!!!!!!!!!
Do kdaj ŠE ?????????????????????????????????
Všeč mi jeVšeč mi je
Investicijski ciklus,ni tako enostavna zadeva,kot pravijo ekonomisti.Gospodarska rast pa odvisna ravno od tega!Poljska je naprimer s pomočjo tujih vlagateljev izredno razvila pohištveno industrijo,modernizirala strojno opremo,ter nadoknadila izgubljeni čas”perestrojke”.Pri nas pa razprave,ugibanja,birokratski zapleti,demografsko zaposlovanje,ob malo večjem investitorju MAGMI,ob obillici industrijskih con,najdejo lokacijo na najbolj rodovitnih površinah.To spominja na ruski blok polpretekle zgodovine,ko so vpadnice z mitnicami označevale mesta,tovarne pa nastajale v stanovanjskih naseljih.Skratka urbanizem ,ki je posledično narekoval anarhijo stanja,avtorjev z vrst političnih elit.
Všeč mi jeVšeč mi je
Pingback: Kavarna Hayek: Miro Cerar in njegova jugoslovanska računica - Časnik
sem prepričan da je teh 2,5% statistično napihnjeno in potegnjeno iz riti…
Všeč mi jeVšeč mi je