Značke

, , , , , ,

Nova resolucija Evropskega parlamenta je napoved grozljivega omejevanja svobode govora in svobode nasploh. Zavita v celofan, češ da gre za boj proti propagandi Rusije in Islamske države, je priročen izgovor, da se v prihodnje prepreči kakršnakoli kritika Bruslja ali Evropske unije.

Pretekli teden je Evropski parlament sprejel resolucijo o strateškem komuniciranju Evropske unije (EU) za preprečevanje propagande proti EU s strani tretjih oseb. Mediji so to predstavili kot resolucijo, v kateri se poziva k okrepitvi boja proti širjenju dezinformacij ruskih medijskih kanalov in ruske propagande (ter Islamske države). A Rusija je bila očitno samo priročen izgovor za nadzor in cenzuro alternativnih medijskih kanalov. Kaj naj bi sicer drugega pomenilo zapisano v resoluciji, češ da sta sicer »svoboda izražanja in pluralnost medijev« osrednji načeli EU, a sta »lahko omejeni do določene mere, kot to določa mednarodno pravo« ter da se mora oblikovati nekakšen mednarodni regulator  vseh medijev, tudi novih.

Ko človek prebira resolucijo, ki jo je evropska politična elita sprejela potihoma (za so glasovali 304 poslanci, proti jih je bilo 179, vzdržalo se jih je ali pa jih ni bilo 208), se ne more znebiti vtisa, da se nameravajo evropski birokrati na lep ali grd način znebiti alternativnih medijev in strogo nadzorovati (in cenzurirati) družbena omrežja. Že sam pogled na zemljevid, kako so posamezne države glasovale, ali na listo glasovanja posameznih evropskih poslancev pokaže, da se evropski politični in medijski mainstream bojita »Alt-Right«, ki je po Brexitu in zmagi Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah v vzponu ter ima med običajnimi ljudmi vse večjo podporo. Zanimivo je, da so resolucijo najbolj podprli v EPP (Evropska ljudska stranka), socialisti in demokrati (S&D) so se večinoma vzdržali, proti pa so glasovali člani Evrope narodov in svobode (Marine Le Pen) in člani Svobode in demokracije (Nigel Farage).

Sramotna resolucija je v resnici bolj vojna napoved Bruslja tistim, ki mislijo drugače, kot pa Rusiji. Skrb vzbujajoče je, da ljudje, ki se sklicujejo na svobodo, bratstvo in enotnost, skušajo z nedemokratičnimi metodami preprečiti svobodo medijev in svobodo izražanja. In pri tem, kako priročno, uporabijo Rusijo. Res je, Rusija financira nekatere medije v EU, Rusiji je v interesu, da je EU nestabilna, Rusija bije tudi informacijsko vojno proti Bruslju, Rusija financira nekatere politične stranke v EU, toda pri tem je zanimivo, da evropskih poslancev ne motijo mediji in politične stranke, ki jih plačujejo in financirajo fundacije Georga Sorosa, da propagirajo »odprte družbe« in »odprte meje«, s tem pa podpirajo propad zahodne civilizacije. Prav tako jih ne moti, da denimo Savdska Arabija ali Katar financirata ne samo gradnjo džamij, ampak muslimanske medije in pro-islamska politična gibanja v EU. S to resolucijo postaja vse, kar ni naklonjeno EU, kar je politično nekorektno, kar samo diši po pozivanju v večji samostojnosti članic EU, vsaka kritika Bruslja, vse to resolucija označuje za pro-rusko in zato nevarno, pa če je v resnici povezano z Rusijo ali ne. Nekako v smislu, pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni.

Glavni poudarki resolucije so:

  1. Oblikovanje mednarodnega regulatornega okvira za medije.

  2. Omejitve svobode govora in izražanja se opravi s pomočjo prava zaradi »sovražnega govora« in »spodbujanja sovraštva«.

  3. »Neodvisnost medijev« se ohranja tako, da se poveča financiranje medijskih operacij, ki so pod nadzorom EU.

  4. Vzpostavitev baze »najboljših novinarskih praks« in financiranje »izobraževalnih programov« za novinarje.

  5. Definirati je treba »razliko med propagando in legitimno kritiko«.

  6. Svoboda govora in izražanja se lahko dodatno omeji z okrepitvijo boja proti »nacionalnemu, rasnemu ali verskemu sovraštvu«.

  7. Spodbujati je treba pozitivna sporočila EU kot »uspešen model povezovanja, ki se nadaljuje«.

Seveda je resolucija usmerjena tudi proti »novim medijem«, ki so opisani kot vir »dezinformacij«, ki zavajajo »naivno javnost«. Evropski poslanci torej menijo, da posamezniki niso sposobni sami zaznati napačnih informacij, zato jim bodo evropski birokrati pomagali s cenzuro in informacijskim sitom. In čeprav je v deklaraciji govora o »neodvisnih medijih«, je hkrati resolucija poziv vladam, da nad mediji vzpostavijo nadzor. Evropski poslanci, ki naj bi bili varuhi demokracije in varuhi svobode govora, so pravzaprav glasovali za omejitev, če ne že za prepoved svobode govora. Evropski parlament s to resolucijo ni napovedal samo vojne Rusiji in Islamski države, ampak vsem Evropejcem, ki mislijo s svojo glavo, in svoja razmišljanja upajo povedati prek družbenih omrežij in v alternativnih medijih.

Advertisements