Značke

, , , , , , ,

Slovenski zdomci, ki jih je osamosvojitev Slovenije leta 1991 »ujela« v Švici, so želeli matični državi pomagati tako z neposredno denarno pomočjo kot z vlaganjem prek tamkajšnje podružnice takratne Ljubljanske banke. A niso ne mogli ne želeli. Zakaj? Udba in tako imenovana „srbsko-jugoslovanska posla“. Sicer preberite članek iz leta 1991 (Slovenske novice, 29. avgust 1991). Komentar sploh ni potreben.

Nadnaslov: Kaj jezi Slovence v Švici?

Naslov: Odpor do LB

»Slovenci, ki živijo v Švici, so nam dejali, da čutijo odpor do sodelovanja z Ljubljansko banko v tej državi, saj je tamkajšnja direktorica Srbkinja,« je na današnji novinarski konferenci o obisku ljubljanske delegacije v Švici (Zürichu) povedal premier občine center.

Vodja delegacije, ljubljanski podžupan Mihael Vengušt, je dejal, da so v Švico odšli na povabilo novinarja Trangotta Biedermanna, sprejel pa jih je tudi državni svetnik iz Thurgana Ernst Muhlemann, ki je izjavil, da »Slovenija mora biti priznana kot samostojna država«.

Sicer pa imajo slovenski zdomci precej težav z jugoslovanskim konzularnim predstavništvom v Švici, saj tam ni nobenega Slovenca. Pritožujejo se predvsem učitelji, ki nimajo ustreznih programov za poučevanje in ki ne vedo, kako otroke učiti o samostojni Sloveniji. In ko o tem vprašajo konzularno predstavništvo, jim tam odgovorijo: »Potrebno bo kmalu podaljšati delovno vizo ali ne?« S tem pa je povedano vse.

Poleg tega je po besedah Branka Cvelbarja zdomce tudi zanimalo, kako je z državljanstvom, načinom služenja v TO (vprašali so, če se je možno temu izogniti) in Udbo (bojazen pred špijonažo). Omahljivi pa so tudi pri denarni pomoči Sloveniji, saj poleg tega, da je vprašljivo sodelovanje s slovensko banko, ki ji načeljuje Srbkinja, se prek LB tudi ne da več nakazati denarja. Zato bo vsa pomoč matični domovini šla prek Mohorjeve družbe.