Značke
BDP, gospodarska rast, IEA, javna poraba, javni sektor, levičarji, Ludwig von Mises, OECD, Philip Booth, zasebni sektor, Švedska
Med blogerji z ekonomsko liberalnim predznakom (logično, v medijskem mainstreamu tega pač ne bodo povzemali) je zaokrožila zanimiva študija. V začetku novembra je britanski ekonomist Philip Booth, programski direktor in šef uredništva spletne strani Inštituta za ekonomske zadeve (IEA), namreč objavil povzetek več kot 200 strani dolge študije, ki sicer ne prinaša nič novega za ljudi, ki so ekonomsko pismeni. Pač ena izmed številnih študij, ki razbija levičarski mit, da večja javna poraba spodbuja gospodarsko rast (BDP). To je mantra ljubiteljev etatizma in široke države, nasprotnih in dokazljivih tez pa seveda socialisti nikoli ne bodo priznali in vzeli za svoje. Žal v Sloveniji tako levica kot desnica zaradi svojih interesov in kratkovidnosti ne dojameta, da imajo tudi državne intervencije, pri katerih se izkaže, da deloma sicer pozitivno vplivajo na gospodarsko rast, na koncu negativne učinke, ki se kažejo prek dodatnega zadolževanja in višje obdavčitve. Povedano drugače. Blagodejni parcialni učinki se razvrednotijo ob parcialnih ali splošnih negativnih posledicah. Še bolj natančno. Denimo subvencije neki gospodarski panogi oziroma točno določenemu podjetju bodo imele sicer kratkoročne pozitivne učinke za to panogo ali podjetje, ampak negativne posledice za vse. Matematika v ekonomiji pogosto odpove, ki rekel Ludwig von Mises.
Levičarji nas sicer želijo prepričati, da večja javna poraba deluje, kar dokazujejo skandinavske države, predvsem Švedska. A ta mit so lani razbili prav analitiki IEA. Švedska danes ni bogata zaradi svoje socialnodemokratske politike. Ravno nasprotno. Švedi so bogati kljub socialni politiki in visokim davkom, postali pa so bogati zato, ker so v zgodovini imeli dolgo časa relativno svoboden trg in nizke davke. Gre za čas zgodnjega kapitalizma, ko je človeštvo naredilo največji korak v razvoju in ko se je akumulirala velika količina bogastva.
Ker je seveda publikacija Bootha in drugih avtorjev predolga (komur se da, jo bo pač prebral), si raje oglejmo kratko analizo ekonomistov Josepha Connorsa in Setha Nortona iz ZDA, ki je lažja za branje, avtorja pa sta prišla do podobnih ugotovitev. Analiza prikazuje, kako se tudi razvite države etatizirajo. Na strani 2 je prikaz deleža javne porabe v BDP (o tem sem pisal že tukaj) v 23 državah in kako se je za delež povečeval od leta 1960 do 2011. Tabela sama za sebe je zgolj statistična, a dobi smisel, ko jo primerjamo z gospodarsko rastjo. Ta graf (stran 8) pokaže, kako večja državna potrošnja zniža gospodarsko rast. Na strani 9 je nekaj zanimivih primerov. Medtem ko se je v tistih državah, kjer se je javna poraba v povprečju povečala za 13,3 odstotne točke (1960-2010), rast BDP v povprečju zmanjšala za 2,5 odstotne točke, se je v tistih državah z visoko rastjo javne porabe (v 50 letih v povprečju za 34 odstotnih točk) povprečna rast BDP zmanjšala kar za 5,4 odstotne točke. Sicer se je v državah OECD javna poraba v obdobju med 1960 in 2010 povečala za 21,6 odstotne točke (s 27,3 na 48,9), povprečna rast BDP pa zmanjšala za 4,3 odstotne točke (s 5,5 na 1,3). In logično. Večji je del javne porabe v BDP, manjši je delež zasebnega sektorja.
Za konec še za levičarje zelo bogokletna ugotovitev Connorsa in Nortona. Ko sta raziskovala posamezne postavke znotraj porabe, sta za obdobje med 1960 in 2010 ugotovila, da so se v tem času povečali izdatki za javno šolstvo (delež izdatkov za javno šolstvo v BDP). Kaj to pomeni? Povečani izdatki za javno šolstvo vplivajo na znižano rast BDP.
Del, ki se nanaša na šolstvo, bi morali povezati z raziskavo v ZDA, kjer so poskušali dokazati korelacijo med količino denarja, tehnologije in novih metod, ki se investirajo in vpeljujejo v moderne šole ter povečano inteligenco, sposobnostjo ter drugimi efekti, ki bi se morali pojaviti. Ugotovil so, da na rezultat ne vpliva ne denar, ne nove metode poučevanja, nove tehnologije pa le v manjši meri. Ups
Všeč mi jeVšeč mi je
V ZDA je razlog za slabo šolstvo hudo prevelika moč sindikatov. To lahko vidiete, če poiščete na googlu John Stossel Stupid in America (to je prva oddaja, nareedil je še eno na isto temo).
Najboljše so šole, ki so bile najcenejše in imele najmanj tehnologije – pa so se uspele rešiti vpliva sindikatov.
Všeč mi jeVšeč mi je
sem bral članke novodobnih ekonomistov, in nekateri navajajo da je ‘BDP’ že zgrešena enota za merjenje gospodarske kondicije države.
vsi se pehajo za višji BDP, mečejo na trepalnice, uničujejo sebe in naravo, ni pa samo z rastjo BDP-ja pogojeno gospodarsko stanje države.
namreč ena izmed hitrih trditev je bila da tudi če BDP stagnira, ni nujno da je to slabo za gospodarstvo, namreč v modernem času cene veliko storitev in blaga padajo, zato imajo tudi ljudje veliko višji standard čeprav BDP ne gre nikamor in bi si nekateri zaradi tega rezali žile…
Všeč mi jeVšeč mi je
To, kar praviš, ni res. BDP še kako dobro odraža stanje v državi in ostali objektivni indeksi kar dobro korelirajo z BDP-jem.
Stagnacija ni tako enostavna kot ti misliš. Če cene padajo, to potegne za sabo tudi plače, ali pa poveča brezposelnost.
Všeč mi jeVšeč mi je
Pingback: Kavarna Hayek: Večja javna poraba = manjša gospodarska rast. In pika. - Časnik
Finančna ministrica je računovodkinja in ne finančnica. Ni političarka in je ujetnica lobijev, ki vodijo državo mimo uradnih organov:vlade, parlamenta,sodstva, predsednika države.Preobsežen je spisek napak,norosti in neskladja, da bi ga omenjal.Omenim naj samo enega, ključnega:šolstvo. V Sloveniji se šola mnogo preveč šolarjev. Ti zapravljajo čas in denar. Razen takšne potrate pa je težava še v tem,da se kjlub zvenečim dipolmam, magisterijem in doktoratom slovenski šolarji naučijo mnogo, mnogo premalo, da bi lahko samostojno razmišljali, kaj šele, da bi lahko znanje uporabljalipri svojemdelu,če ga posreči sploh kje dobijo.
Všeč mi jeVšeč mi je
slovenski šolarji se ne naučijo premalo, naučijo se neumnosti
Všeč mi jeVšeč mi je
Primer:največja novinarska hiša v državi nima niti enega novinarja, ki bi bil sposoben komentirati predloženi proračun za prihodnje leto.Nemsto takšnega komentarja, pa naj bo objektiven,ali pristranski, nam odslužena prostitutka razlaga razpis za nejno kolegico, ki je objavljen na borzi.
Všeč mi jeVšeč mi je