Značke

, , , , , , , , ,

V Slovenijo je v drugem valu nezakonito vstopilo več kot 135.000 ilegalnih migrantov. O njih levičarji, nevladne in humanitarne organizacije širijo mite. Medijski mainstream jih zavestno (ali pa tudi ne) nekritično povzema, njihovi novinarji in komentatorji delujejo kot ceneni aktivisti.

Mit št. 1: Prek ozemlja Slovenije gredo begunci

Ne drži in nikoli ni držalo. Da so ilegalci begunci, je najbolj zavajajoč in trdovraten mit, ki ga razširjajo mediji. Temu pojmu bomo zato posvetili malo več prostora.

Begunec je oseba, ki mu ta status oziroma mednarodno zaščito prizna država, v katero se zateče. Gre pa v prvo tako imenovano varno (sosednjo) državo, ker so v matični državi njegova varnost, zdravje, življenje ali svoboda ogroženi zaradi vojne, rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti posebni družbeni skupini. Begunec torej ne išče države, kjer bi boljše živel, ampak državo, kjer bi bil varen, saj mu ne grozi smrtna kazen ali usmrtitev, mučenje ali nehumano in poniževalno ravnanje oziroma zapor zaradi zgoraj navedenih razlogov.

Kaj to pomeni na slovenskem primeru, ko je prek države v drugem migrantskem valu šlo prek 135.000 tujcev? Ker so skoraj vsi do zadnjega šli skozi varne države, gre za nezakonite priseljence oziroma ilegalne migrante. Mejo prestopajo večinoma brez kakršnihkoli dokumentov, na podlagi katerih bi bila možna identifikacija. Če že imajo dokumente, nimajo vize, ki je potrebna za vstop v Slovenijo, ki je članica EU in del schengenskega območja. V normalnih razmerah bi policija takega že na meji zavrnila. Če bi ga ujela na območju Slovenije, bi ga vrnila državi, iz katere je vstopil v Slovenijo. Imajo pa ob prihodu možnost, da podajo prošnjo za mednarodno zaščito (azil) v skladu z zakonom o mednarodni zaščiti. V postopku, ki sledi, bi lahko dobili status begunca ali status subsidiarne zaščite.

Do 26. oktobra letos je bilo v Sloveniji skupaj vloženih 185 prošenj, od tega okoli 50 neposredno kot posledica begunske krize. Šele na podlagi prošnje Slovenija lahko prizna status begunca osebi, ki verodostojno dokaže, da je v matični državi ni ogrožen. Odločba o priznanju statusa begunca z dnem vročitve velja tudi kot dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji. Subsidiarna zaščita pa se prizna osebi, ki ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa begunca, vendar izkaže utemeljene in verodostojne razloge, da bi ji bila ob vrnitvi v matično državo povzročena resna škoda. Tudi odločba o priznanju subsidiarne zaščite z dnem vročitve velja kot dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, dokler traja ta zaščita. Zaradi migrantskega vala nima v Sloveniji po do zdaj znanih javnih podatkih še nihče statusa begunca, jih je pa od teh, ki so nezakonito vstopili v Slovenijo, 0,03 odstotka zaprosilo za status begunca.

Tujci, ki tudi s pomočjo države nezakonito vstopajo v Slovenijo, torej niso begunci, ampak so ilegalni migranti.

Mit št. 2: Slovenija se sooča s humanitarno krizo

Ne drži. K zmedi so pripomogli tudi poslanci, ki so v začetku septembra na skupni seji parlamentarnih odborov za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter za zadeve EU izglasovali sklep, da Slovenija migrantsko krizo zdaj obravnava kot humanitarno krizo in v vseh postopkih ravna skladno z načelom solidarnosti.

Humanitarna kriza po definiciji nastopi po izrednih dogodkih: naravnih nesrečah ali v vojnih razmerah. V Sloveniji ni prišlo ne do naravne katastrofe ne do vojne niti ni država razglasila izredne razmere. To, da v državo nezakonito vstopajo tujci, ni humanitarna kriza, ampak je varnostna kriza, saj kaže na to, da država ne zna preprečiti nezakonitih prehodov meje, prav tako ne vrača tistih, ki ne zaprosijo za azil. Zato ne moremo govoriti o humanitarni krizi, ampak o krizi slovenske suverenosti oziroma varnostni krizi.

Mit št. 3: Večina »beguncev« je izobraženih

Ne drži. Ta mit temelji na poročanju mainstream medijev, saj je večina tistih tujcev, ki nastopajo v medijih, kot po pravilu inženirjev, zdravnikov, modnih oblikovalcev in podobno. Verodostojnih podatkov, kakšno izobrazbo imajo ilegalni migranti, ni ne v Sloveniji ne v Avstriji ne v Nemčiji. Še najbolj se je temu približala raziskava nemške zvezne agencije za zaposlovanje (Bundesagentur für Arbeit), v kateri je navedeno, da 81 odstotkov migrantov nima nikakršnih poklicnih sposobnosti ali kvalifikacij, večino predstavljajo mladi moški, mlajši od 45 let, ki nima dokončane niti osnovne šole.

Mit št. 4: »Begunci« so miroljubni in nenasilni ljudje, ki iščejo boljše življenje

To je mit, ki za letošnji rekordni roj ilegalnih migrantov še niti dokazan niti ovržen v uradnih (policijskih) statistikah in raziskavah. Ker pa so migracije potekale že prej, se lahko zaneseno na statistike prejšnjih let. Te pa dokazujejo, da se s prihodom novih priseljencev povečuje tudi število nasilnih kaznivih dejanj. V nekaterih primerih je šlo za izredno kruta kazniva dejanja.

Po podatkih danskega TMC (Teori og Metodecentret) je stopnja kriminala med moškimi begunci in njihovimi potomci za 73 odstotkov večja od danskega povprečja. V Italiji po raziskavi Paola Pinottija, profesorja katedre za analizo politik in javno upravo na milanski zasebni fakulteti Bocconi, priseljenci in begunci povzročijo kar 80 odstotkov vseh najhujših kaznivih dejanj v državi (oborožen rop, umor in podobno).

Po podatkih inštituta Gatestone se je na Švedskem, od kar se je pred desetletji odprla za priseljence in begunce, število kaznivih dejanj povečalo za 300 odstotkov, število posilstev pa za neverjetnih 1.472 odstotkov. Kot je poročal Washington Times, ki se je skliceval na švedsko policijo, kar 77 odstotkov posilstev zagrešijo muslimani, ki jih je v tej skandinavski državi uradno samo pet odstotkov. Podobno se je dogajalo na Norveškem, kjer pa je nova, konservativna vlada zaostrila politiko do priseljencev. Po hitrem postopku so jih lani deportirali več tisoč (večinoma muslimanov), rezultat pa je bil, da se je stopnja kriminala v tej državi zmanjšala kar za 31 odstotkov. Podatke sicer objavlja norveški statistični portal SSB.

Na Finskem je zadeva malo boljša, vendar še vedno grozljiva: po podatkih telefonske linije za pomoč Tukinainen 2,2 odstotka na Finskem živečih tujcev zagreši kar petino vseh posilstev. Deutsche Welle, ki se je skliceval na nemško policijo, je pisal, da je stopnja kriminala med mladini moškimi petkrat večja med priseljenci kot avtohtonimi Nemci.

Mit št. 5: »Begunci« so v resnici ekonomski migranti

Nekateri mediji iz previdnosti že izpuščajo besedo begunci in rajši pišejo o migrantih oziroma ekonomskih migrantih. Toda tudi pri pojmu »ekonomski migrant« naletimo na težavo.

Čeprav velja, da državljani EU na območju EU ne potrebujejo nobenega delovnega dovoljenja, v nekaterih članicah še vedno velja, da nekateri iskalci zaposlitve iz EU še vedno potrebujejo delovno dovoljenje, ki se praviloma izda na vlogo delodajalca. Tudi sicer je za ekonomske migrante (v sodobnem času) značilno, da v ciljno državo, kjer bi želeli delati, vstopajo legalno. To pa ga tujce, ki se brez kakršnihkoli dokumentov danes prebijajo v osrčje Evrope, ne velja, zato gre, ponovimo še enkrat, za ilegalne migrante.

Mit št. 6: Slovenija je dolžna pomagati tistim, ki bežijo pred vojno

Begunec, ki beži pred vojno, poišče prvo varno državo, Slovenija pa ni prva varna država. Slovenija je beguncem že pomagala med vojno na Balkanu. Takrat je bila, ker Hrvaška ni bila varno območje, za begunce iz Bosne in Hercegovine resnično prva varna država. Slovenci smo se takrat izkazali. Ker pa gre danes za ilegalne migrante, ki niso ne begunci ne ekonomski migranti, kot smo opisali v 5. mitu, ni naša dolžnost, da jim pomagamo, ampak je naša dolžnost, da zaščitimo meje EU.

Glede na to, da »begunci« porabijo za pot iz Bližnjega vzhoda (po podatkih iz medijev) med 2.000 do 10.000 evrov na osebo, lahko sklepamo, da imajo za to dolgo pot denar. Torej bi se lahko v kakšnem turškem mestu vkrcali na letalo, plačali vozovnico do Nemčije, ko bi prileteli na nemško letališče, bi zaprosili za azil. Daljšo in bolj trnovo pot izberejo izključno zato, da se pomehkuženim Evropejcem zasmilijo.

Levičarji sicer navajajo Evropsko direktiva, ki narekuje, da mora katerakoli letalska družba ali ladijski prevoznik, ki prevaža ljudi brez vize, plačati za njihovo deportacijo v državo odhoda, vendar to ne drži. Če »begunec« zaprosi za azil, ga morajo obravnavati kot prosilca za azil. Toda »begunci« očitno sami pri sebi vedo (in tudi letalske družbe), da niso begunci, ampak ilegalni migranti, zato se odločajo za daljšo pot.

Mit št. 7: Če bi »begunci« ostali v Siriji, ki zaradi vojne lahko umrli

Nihče ne pravi, da morajo ostati v Siriji, če je ogroženo njihovo življenje. Toda Sirci varno območje dosežejo že v Turčiji, kjer bi morali ostati, in se vrniti, ko bi bila vojna v Siriji končana. V Turčiji življenje beguncev na noben način ni ogroženo, »begunec« pa nima nobene pravice (tudi po konvenciji Združenih narodov ne), da si sam izbira »varno« državo, kjer bi uveljavljal pravico do statusa begunca.

Mit št. 8: Nečloveško in nehumano bi bilo, če bi »begunce« vračali v Sirijo

Nihče ne pravi, da je treba begunce vračati v Sirijo. Toda »begunci« niso prišli iz Sirije, ampak iz Turčije, ki je prva varna država. Torej, najprej je treba preprečiti nezakonite vstope v EU. Podobno kot je storila Avstralija, ki dosledno vrača čolne z begunci nazaj, bi morala Grčija čolne z begunci, namesto da jih vleče v Grčijo, vračati v Turčijo. Težava bi bila rešena, »begunci« ne bi iz Turčije več silili s čolni v Grčijo.

Mit št. 9: Slovenija je dolžna sprejeti nekaj »beguncev« v svojo državo

Slovenija ni dolžna ničesar. Ampak, ja, bilo bi humano, če bi nekaj beguncev (koliko je stvar debate) sprejeli v svojo državo, toda postopek mora potekati na legalen način. Se pravi tako, da se prebežniki kot begunci najprej registrirajo v prvi varni državi (Turčija), nato se Slovenija odloči, koliko in katere bo vzela. Enako bi morala narediti EU.

Tako je leta 2013 naredila Nemčija, ki je iz begunskih taborišč v Libanonu v Nemčijo s čarterskimi leti prepeljala 5.000 beguncev.

Mit št. 10: EU ima pol milijarde prebivalcev, zato nekaj milijonov migrantov ne more spremeniti demografske strukture, kulture in vrednot

Množične migracije v sodobnem svetu niso normalen pojav, še manj, da bi bile zanemarljiv politični in družben pojav. Do zdaj smo bili priča migracijam, ki so jih povzročile vojne, vendar so se dogajale na zelo omejenih območjih, se pravi med sosednjimi državami. Sedanji migracijski tokovi, ki gredo iz Afrike in Bližnjega vzhoda proti EU pa že spreminjajo dinamiko družbe in demografsko strukturo. Gre za nevaren pojav, še posebej, ker je v nekaterih državah delež tujerodnih že presegel absorpcijsko sposobnost avtohtonega naroda, kot to imenuje nizozemski profesor na univerzi v Tilburgu Paul Scheffer.

Mit št. 11: Islam ni v nasprotju z zahodno (evropsko) civilizacijo

Ker je med »begunci« večina muslimanov, se skuša ustvariti vtis, da islamske vrednote (bil naj bi religija miru, kaj to pomeni, si lahko preberete na tej spletni strani) ne nasprotujejo vrednotam evropske civilizacije. Gre za enega najbolj prozornih levičarskih mitov. Muslimani ne priznavajo Splošne deklaracije ZN o človekovih pravicah, pač pa Deklaracijo o človekovih pravicah v islamu, znano kot Kairska deklaracija. Navedena deklaracija je podrejena šariji, se pravi verskim predpisom islama, skladno z načelom, da so temeljne pravice in univerzalne svoboščine v islamu del islamske vere. Islam torej že samo na področju človekovih pravic ni skladen z zahodnoevropsko civilizacijo. Zato v Evropi že prihaja do dveh vzporednih svetov, ki pa mu levičarji ljubko rečeno multikulturalizacija. Ta naj bi po mnenju levičarjev obogatila Evropo, toda v resnici prinaša samo razkol in vodi do nerazumljivih bizarnih in paradoksalnih ravnanj domačih levičarjev.

Tukaj si lahko preberete še o ekonomskih zmotah, da naj bi migranti gospodarsko oživili staro celino (https://kavarnahayek.wordpress.com/2015/11/06/7-ekonomskih-zmot-o-migrantih-ki-naj-bi-gospodarsko-ozivili-postarano-evropo/).

Advertisements