Značke

, , , , ,

Jutri, 26. septembra, bo minilo natanko pet let, od kar je afriški priseljenec na Švedskem posilil in zverinsko umoril 27-letno Elin Krantz. Ta zločin je v tej skandinavski državi pomenil prelomnico, saj so Švedi začeli gledati na multikulturnost drugače, precej bolj zadržano in nenaklonjeno. Deset let prej se je zgodil še en zločin, ki pa je pomenil prelomnico v smislu, da je policija priznala, da se priseljenci združujejo v kriminalne bande, ki obračunavajo z drugače mislečimi. Zato je moral umreti takrat 17-letni .

Od tega tragičnega dogodka bo 15 let minilo 9. decembra, sicer bi Daniel, ki sta ga starša za medije opisala kot mirnega in dobrega fanta, ki je veliko časa preživel na ribolovu, igral bobne in bil tudi hudomušen, 15. oktobra praznoval 32 let. Pa ne bo. Brutalno ga je umorila multikulturna tolpa, v kateri je bilo 15 priseljencev in vsaj eden švedski ljubitelj »drugačnosti«. Daniel je bil sicer član skupine, ki so jo levičarji označevali za skrajno desničarsko oziroma za neonacistično. Tudi če bi bilo to res (poročila o tej skupini se sicer razlikujejo, res pa je, da je švedska skupina Blood and Honour njegovo smrt izkoristila za svojo propagando), nima nihče pravice, da bi komurkoli stregel po življenje. Policija ni našla nikakršnega dokaza, da bi Daniel kdaj komu škodoval. Samo nasprotovanje multikulturalizmu ne pomeni, da te ljubitelji multikulturnosti lahko ubijejo. In to je edina razlika med Elin Krantz, ki se je navduševala nad multikulturnostjo, in Danielom Wretström, ki je taki prisilni multikulturnosti nasprotoval.

Tistega usodnega dne je Daniel (po njem so poimenovali Facebook profil) čakal na avtobusni postaji Säbytorgsvägen v Salemu na Švedskem, kraju jugozahodno od Stockholma. Vračal se je iz zabave, ko se je nenadoma prikazala podivjana priseljeniška tolpa in na Daniela kričala, da je rasist. Očitno so bili spodbujeni z govorom takratnega švedskega premierja Görana Perssona, švedskega levičarja in velikega zagovornika multikulturnosti, ki je le nekaj dni pred napadom dejal, da je treba »rasizem zdrobiti«. Zločinska banda priseljencev je to očitno vzela dobesedno.

Rekonstrukcija dogodkov je pokazala, da je eden od članov bande vzel meter in pol dolgo leseno desko in nesrečnega Daniela mahnil po glavi. Takrat je mimo pripeljal avto in se ustavil. Švedski najstnik se je vrgel na njegov pokrov in voznika prosil, naj ga reši. Ko je voznik videl povampirjene priseljence, je speljal in hitro zavrl, da je Daniel padel s pokrova. Tako se ga je otresel in odpeljal naprej. Medtem je prišel do fanta Khaled Odeh in ga štirikrat zabodel v hrbet. Rezilo se je prelomilo na pol, z ostankom so Danielu prerezali grlo in kot nori vpili: »Zdrobimo rasizem«.

Storilce je policija prijela, na sodišču se je kasneje vse skupaj sprevrglo v farso. Morilca Khaleda so spoznali za neprištevnega, po letu dni je že zapustil psihiatrično ustanovo. Trije so bili obsojeni na 40 ur dela v dobro skupnosti, drugi so morali plačati po 200 evrov kazni (1.800 švedskih kron). To je manj, kot ti na Švedskem naložijo kazen za prehitro vožnjo.

Pogreb Daniela, kjer se je zbralo več sto ljudi, so levičarji označili za shod rasistov, vsako leto v njegov spomin priredijo pohod, ki se ga udeleži na tisoče ljudi, ki jim ni mar, kakšno Švedsko bodo pustili potomcem.

Čeprav zagovorniki multikulturnosti pravijo, da priseljenci ne povečujejo stopenj kriminala in da gre za stereotipe, analize kažejo drugače. Po podatkih danskega TMC (Teori og Metodecentret) je stopnja kriminala med moškimi begunci in njihovimi potomci za 73 odstotkov večja od danskega povprečja. V Italiji po raziskavi Paola Pinottija, profesorja katedre za analizo politik in javno upravo na milanski zasebni fakulteti Bocconi, priseljenci in begunci povzročijo kar 80 odstotkov vseh najhujših kaznivih dejanj v državi (oborožen rop, umor in podobno).

Po podatkih inštituta Gatestone se je na Švedskem, od kar se je pred desetletji odprla za priseljence in begunce, število kaznivih dejanj povečalo za 300 odstotkov, število posilstev pa za neverjetnih 1.472 odstotkov. Kot je poročal Washington Times, ki se je skliceval na švedsko policijo, kar 77 odstotkov posilstev zagrešijo muslimani, ki jih je v tej skandinavski državi uradno samo pet odstotkov. Podobno se je dogajalo na Norveškem, kjer pa je nova, konservativna vlada zaostrila politiko do priseljencev. Po hitrem postopku so jih lani deportirali več tisoč (večinoma muslimanov), rezultat pa je bil, da se je stopnja kriminala v tej državi zmanjšala kar za 31 odstotkov. Podatke sicer objavlja norveški statistični portal SSB.

Na Finskem je zadeva malo boljša, vendar še vedno grozljiva: po podatkih telefonske linije za pomoč Tukinainen 2,2 odstotka na Finskem živečih tujcev zagreši kar petino vseh posilstev. Deutsche Welle, ki se je skliceval na nemško policijo, je pisal, da je stopnja kriminala med mladini moškimi petkrat večja med priseljenci kot avtohtonimi Nemci.

Advertisements