Značke
deregulacija, dimnikar, dimnikarstvo, država, ekonomska svoboda, Gospodarska zbornica Slovenije, GZS, Rajko Pirnat, svoboda, zasebna lastnina, Zbornica komunalnega gospodarstva
Včasih smo se prijeli za gumb, ko smo videli dimnikarja, danes se za denarnico. Država bo očitno državljanom še naprej vsiljevala neko storitev, četudi je v določenem trenutku sploh ne bodo potrebovali. Ampak ker se je nek uradnik ali birokrat spomnil tako, bo tako in nič drugače. Glede na osnutek zakona o dimnikarskih storitvah (http://www.mop.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/12455/6157/7e3efc1fe8f06ef0ebb785e0b7e44503/) bodo namreč dimnikarske storitve še vedno obvezne, če pa se boš temu upiral, boš kaznovan. Vse pod krinko skrbi za potrošnike, čeprav države ni nihče prosil (kaj šele zahteval), naj za državljane skrbi tako, da jim krade iz žepa.
Zadeva je zelo problematična s stališča osebne in ekonomske svobode. Nihče ne zna natančno pojasniti, zakaj lastnik hiše ne bi mogel sam očistiti dimnika. Če lahko poskrbi za varno delovanje kurilne naprave, ne da bi ga kdo v to silil, bo enako storil tudi z dimnikom. Odgovoren posameznik bi se čiščenju posvetil in ga bolj očistil, kakor to stori dimnikar. Zakaj? Preprosto zato, ker gre za njegovo lastnino in njegovo varnost. In ne vem od kod ideja, če dimnikarske storitve ne bi bile obvezne, da nihče ne bi čistil dimnike. To je podobno kot obvezna osnovna šola (https://kavarnahayek.wordpress.com/2015/01/07/bogokletna-misel-zakaj-je-osnovna-sola-sploh-obvezna/). Država je prepričana, da starši otrok ne bi poslali v šolo, če ta ne bi bila obvezna. Pa kdo je tu nor? Četudi jih ne bi, je to stvar svobodne odločitve staršev in presoje, kaj je dobro za otroka in kaj ne. Ampak prepričan sem, da bi 99 odstotkov staršev otroke še vedno poslalo na osnovno izobraževanje, čeprav ne bi bilo obvezno. Toda pustimo izobraževanje in se še naprej posvetimo dimnikarstvu.
Tej noriji, da mora dimnik obvezno pregledati dimnikar z licenco, se je pridružila tudi Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica komunalnega gospodarstva. Takole so zapisali lani: »Dimnikarska služba je po zakonu že stoletja obvezna, saj neizvajanje dimnikarskih storitev z veliko verjetnostjo slej ko prej pomeni nesrečo, katere posledica je najmanj materialna škoda, če ne še kaj hujšega. Hkrati pa lahko posameznik z zavrnitvijo dimnikarskih storitev povzroči tudi splošno nevarnost za ostale stanovalce oziroma prebivalce. Zato so dimnikarska podjetja dolžna uporabnike, ki te storitve odklanjajo, prijaviti na inšpekcijo, ta pa jih lahko kaznuje.« (http://www.lokalno.si/2014/02/18/110956/zgodba/GZS_pojasnjuje_dimnikarsko_zakonodajo/) Skratka, logika GZS, da lahko samo država s prisilo nekaj uredi ali prepreči, je enaka kot pri najbolj zadrtih socialistih. In nekateri pravniki tovrstni logiki pritrjujejo.
Portal nacionalne televizije (www.rtvslo.si), katero prav tako pod prisilo in grožnjo države plačujemo davkoplačevalci (RTV prispevek je prikrit davek), je povabil pravniškega multipraktika Rajka Pirnata (http://www.reporter.si/slovenija/rajko-pirnat-popoldanski-zaslu%C5%BEkar-zbiratelj-dru%C5%BEb-za-javno-upravo/17028). Temu pravniškemu modrecu se v osnutku zakona ne zdi problematično, če bodo dimnikarske storitve za uporabnike še naprej obvezne (http://www.rtvslo.si/slovenija/dimnikarstvo-tresla-se-je-gora-nastal-pa-neustaven-in-nedomisljen-zakon/372215). O, sveta preproščina, ravno ta obveznost je najbolj problematična s stališča svobode. Nihče ne more nikomur nekaj vsiliti in mu predpisati neko storitev, če jo noče. Kot da ne bi imeli že dovolj davkov, prispevkov in prikritih davkov. Samo položnico za elektriko poglejte in boste videli, da sama energija znaša samo tretjino zneska, vse drugo so trošarine, omrežnine, prispevki in drugo.
Kaj pa se zdi Pirnatu problematično? To, da podjetja, ki bodo opravljala dimnikarske storitve, ne bodo več javna, se pravi državna podjetja, ampak bodo prepuščena trgu. Glede na zakon to pomeni, da bodo lahko delovala po celi državi (do zdaj so bila geografsko omejena), potrošnik bo imel pravico izbrati tisto podjetje, ki ga bo želel. Povedano drugače: če prav razumem Pirnata, se strinja, da so državljani prisiljeni plačevati dimnikarsko storitev, je pa proti, da ta podjetja ne bodo več pod nadzorom države. Pravi socialist, vam pravim, čeprav se nekaj zgraža nas nedopustnim posegom v svobodo podjetništva. Osnutek zakona namreč predvideva zgornjo mejo cen storitve. Res, prava dobrota države, da bo obvarovala potrošnika pred pogoltnimi kapitalističnimi dimnikarji. Ne, potrošniki sploh ne potrebujemo take dobrote. To je podobno, kot bi te nepridiprav najprej oropal, ti na silo vzel 100 evrov, nato pa pritekel nazaj in ti vrnil 10 evrov, češ da je med roparji velja etični kodeks, da lahko nekoga oropajo samo za 90 odstotkov vsote, ki jo ima pri sebi. So pač dobri in človeški, ni kaj. Enako je z državo.
In še nekaj o Pirnatu. Pravi, da so problematične licence za opravljanje dimnikarskih storitev, ker omejujejo svobodo dela. Se povsem strinjam. Toda če se Pirnatu zdijo problematične licence, zakaj se mu ne zdi problematična predpisana obveznost dimnikarske storitve. Dimnikar brez licence je enako kot navaden posameznik, lastnik hiše. Torej, če lahko dimnik očisti dimnikar brez licence, zakaj ga ne sme lastnik hiše, ki prav tako nima licence? Res nedoumljivo, zato naj zaključim.
Vsak posameznik bo za svojo lastnino bolj poskrbel, kot bi to s prisilo storila država. Ideja, da lahko država boljše poskrbi za posameznika kot on sam, je samo zblojena kolektivistična utopija levičarjev, ki je dokazano neuspešna. Rešitev je samo popolna deregulacija, ko se bo posameznik svobodno odločil, ali potrebuje dimnikarja ali ne ter koliko bo za to storitev plačal. Vse drugo je grobo vmešavanje države ne samo v svobodno voljo posameznika, ampak tudi v njegovo lastnino.
Najprej vprašanje za logiko,kda vam garantira ,da če je firma državna je storitev boljša i bolj zanesljiva.
No za hec lahko primerjate zasebne švicarske klinike in UKC.
Zakaj hodijo potem razni Tuereki in Kučani na operacije v tujino ,če pa je državnba last firme garancija za 100%
Nadalje obvezne dimnikarske storitve in to da lastnik ne zna sšistiti dimnika..
Najprej vesten lastnik bo sam ali pa bo takoj poklical dimnikarja ko bo ugotovil ,da z dimnikom ni vse tako kot je treba.
Nadalje v več stanovanjskih enotah tako ali tako imajo skupno kurilnico,ki jo nekdo nadzira in pokliče dimnikarja,sicer pa to ob plinskih kotlih to ni več potrebno,pa tudi servisi morajo biti redni,nadalje gre za drva,veliko ljudi že kuri na pilete in tam mora biti ravno tako reden servis s serviserjem in tudi tam on presodi kaj je krivda ,dimnik ipd.Tudi pri drvah j danes nevarnost precej manj ša saj ima že veliko objektov ali lončene,bodi si šamotne ali v zadnjem času vstavljene inox tuljave in je s tem možnost požara veliko bolj omejena.Sicer pa vsak,ki kuri ve ,da je treba ,da ko peč “ne vleče ” več dobro očistiti dimnik in ,da ga mora sam ali pa dobiti nekoga,sicer ne bo kuril več,ker ni vleka.
In še dodatna neumnost tisti ,ki še in kurijo na olje in plin ter pilete morajo itak ,vršiti redni servis in ta pove kaj je treba zakaj bi rabil poleg njega ,če ni potrebe še dimnikarja.
Kaj bo “ometal” pri plinskih kotlih in kaj pri oljnih?Pri piletih ali sekancih pa itak serviser,ki redno preglejuje opozori ,lastnika kaj je treba.
Nobene potrebe ni za obvezno dimnikarsko službo,gre le za pobiranje denarja na silo in zanikanje opraviilne sposobnosti lastnikov ter nasilno proizvajanje presežnih delovnih mest.
Všeč mi jeVšeč mi je
Tako kot vedno pri naših vseznalcih…
V primeru, da pride do požara in je nepremičnina zavarovana proti le-temu, se najprej zavarovalnica postavi na zadnje tace in preveri ali je bilo vse storjeno, da do požara ne bi prišlo; v primeru da ne, potem se odškodnina ne izplača. Če se lastnik odloči varčevati in mu zagori, bo udarjen po žepu. Če pa nepremičnina ni zavarovana proti požaru, in je prišlo do požara in so bila pri tem ogrožena ali odvzeta človeška življenja pa pri nas poznamo sledečo skovanko: “Povzročitev splošne nevarnosti”, pa še nekaj z malomarnostjo v zvezi, in tisto prvo je pregonljivo po uradni dolžnosti, menda; za take stvari pa se gre lahko tudi na Zavod za Razmišljanje na Povšetovo (oz. katero od drugih poslovnih enot).
Kakorkoli se obrne, take grožnje, da je zanemarjanje lastnine slabo, so brezveze — nevestne lastnike bo prej ali slej udarilo po žepu, in TOČNO TAKRAT lahko država uporabi svojo moč in ne naredi ničesar za denarno reševanje takih problemov. Sam si zanemarjal, sam plačaj.
Da ne bo padalo po meni — takega principa ne moremo uporabiti v zdravstvu, saj imamo nekateri boljše genske predispozicije kot drugi; na ta način bi zelo hitro spravili bolne ob življenje.
Všeč mi jeVšeč mi je
Gumilastika pravnik Pirnat je plačanec dimnikarskega lobija in zato tudi trosi take puhlice.
Všeč mi jeVšeč mi je
Pingback: Kaj bi morala zagovarjati prava desna politična stranka? | Kavarna Hayek
Pingback: Koliko vam v resnici pobere država? | Kavarna Hayek