Značke

, , , , ,

Človek ne more verjeti, kako se tudi nekateri novinarji, ki bi morali biti prvi braniki liberalizma, ki bi se že po definiciji morali zavzemati za svobodo, trudijo, da bi bila država še bolj represivna in še bolj omejevala ljudi. V takih primerih obnemijo celo predstavniki države. Še več. Celo represivni aparat, v našem primeru policija, je bolj svobodoljubna od novinarjev. Če ste gledali včerajšnje Odmeve na TV Slovenija (http://4d.rtvslo.si/arhiv/odmevi/174354331; od 15:00), kjer je beseda tekla tudi o poslabšani cestno-prometni varnosti, ste lahko opazili, da se je voditeljica Rosvita Pesek na vse pretege trudila, da bi ji njen gost, Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije v UUP GPU, pritrdil in rekel, ja, potrebujemo še strožje predpise, potrebujemo še več policije na cestah, potrebujemo še več omejitev.

Ena od tez Peskove je bila, da bi morali radijskim postajam prepovedati, da svojim poslušalcem sporočajo, kje ob cesti jih čaka policija z radarji. Očitno je pričakovala, da ji bo Kapun pritrdil, a je bila zelo presenečena, ko ji je odvrnil, da (zasebnim) radijskim postajam pač ne morejo ukazati, kaj naj oddajajo, zato jim tudi ne morejo prepovedati, da poslušalcem sporočajo, kje ob cesti so radarji. Tudi njena zahteva, da bi morali imeti avtocestno policijo, ni naletela ravno na odobravanje Kapuna. Že zdaj s patruljami nadzirajo promet, da pa avtoceste sploh niso toliko problematične, ji je odvrnil, saj so še vedno bolj varne kot kakšne druge ceste. Skratka, voditeljica je zahtevala več represije in regulacije, policist se z njo ni (najbolj) strinjal.

Peskova seveda ni edina, ki meni, da bi morala država še bolj posegati v vsakdanje življenje posameznika. Pogosto slišim mnenja, da je promet ena od stvari, kjer mora biti regulacija, drugače bi prišlo do kaosa. Samo pomislite, kaj bi se zgodilo, če bi na kakšni mestni vpadnici on prometni konici prenehali delati semaforji, pravijo in dodajajo, da bi promet kolapsiral, prihajalo bi do prometnih nesreč. No, tako so sprva mislili tudi prebivalci britanskega mesteca Postishead, ki leži zahodno od Bristola. Bili so priča eksperimentu (organizirala ga je pobuda Equality Streets; http://www.equalitystreets.com/), saj so na glavni prometnici Postishead High Street za štiri tedne ugasnili semaforje. Rezultat je bil presenetljiv: zabeležili niso nobene nesreče, pretočnost prometa se je krepko povečala. Kratko reportažo si lahko ogledate tukaj: https://www.youtube.com/watch?v=lwHfibl1AoI. Kaj se je zgodilo?

Za etatiste, ljubitelje kolektivizma, zagovornike države, ki se mora vmešati v vse pore življenja posameznika in ga urejati, nekaj nerazumljivega: udeleženci v prometu (pešci, kolesarji, avtomobilisti) so vzeli odgovornost v svoje roke. Razmišljanje voznikov se je spremenilo. Zdaj niso več pritiskali na plin skozi zeleno luč, zdaj so ravnali odgovorno, saj niso vedeli, kdaj bo pešec stopil na cesto in jo prečkal. Vozniki, kolesarji in pešci so uporabljali kombinacijo zdrave pameti in vljudnosti. Nihče ni več mislil, da ima prednost, ker bi mu tako kazal semafor, vsi so vozili počasneje in bolj previdno (http://www.equalitystreets.com/wp-content/uploads/2014/02/TEC-Award-truth-final.pdf). Izkazalo se je, da so ljudje drug do drugega bolj odgovorni in previdnejši, če so v prometu bolj svobodni, če jim država ne ukaže, kako se morajo obnašati. To pa je nekaj, kar etatisti, ljubitelji represije, ne razumejo. Ali pa nočejo razumeti.