Značke
davki, IEA, javna poraba, neenakost, Nima Sanandaj, Philip Booth, Skandinavija, socializem, Velika Britanija, Švedska
Med konservativno-liberalnimi blogerji se je hitro razširila novica, da je IEA (Inštitut za ekonomske zadeve s sedežem v Londonu; https://en.wikipedia.org/wiki/Institute_of_Economic_Affairs) izdal še eno zanimivo knjigo. Tokrat o levičarskih mitih o uspešnem skandinavskem socialističnem modelu gospodarstva. Napisal jo je kurdsko-švedski inženir Nima Sanandaji, naslov pa je Scandinavian Unexceptionalism: Culture, Markets and the Failure of Third-Way Socialism. Knjiga je brezplačno dostopna na spletu (http://www.iea.org.uk/sites/default/files/publications/files/Sanandajinima-interactive.pdf), zato samo nekateri poudarki, o katerih smo sicer že pisali (https://kavarnahayek.wordpress.com/2014/11/02/mit-o-uspehih-skandinavskih-socialistov-le-mit-2/).
Sanandaji v knjigi razbija mit, da so skandinavske države uspešne zaradi visokih davkov in izdatkov za socialo. Mit razširja politična levica, resnica pa je ravno nasprotna: Skandinavci so (za zdaj še) bogati kljub visoki javni porabi. Zahvaliti pa se morajo prostemu trgu in stoletni tradiciji delovne etike, ki je poganjalo njihova gospodarstva nekje do leta 1960, od takrat naprej pa je obdobje socialističnega zapravljanja, ki mu je sledila eksplozija davkov. Rezultat tega je biol:
-
Švedska je med leti 1975 in 1990 zdrsnila od četrte najbogatejše države na svetu na 13. mesto;
-
delovni čas na Danskem se je med leti 1950 in 1990 skrajšal za tretjino;
-
med leti 1950 in 1990 Švedska zaradi davčnih obremenitev v zasebnem sektorju ni ustvarila niti enega neto delovnega mesta, kljub temu, da se je število prebivalcev povečalo za dva milijona;
-
leta 2008 je bilo na Švedskem več neenakosti kot v Veliki Britaniji, ZDA in Kanadi, se pravi v zibelkah »neoliberalizma«;
-
Švedska je bila med leti 1870 in 1936 med najhitreje rastočimi gospodarstvi na svetu.
Ključne ugotovitve analize Nima Sanandajija po posameznih področjih so naslednje.
Poslovnost in ustvarjanje novih delovnih mest
Gospodarsko rast v nordijski regiji so zavirali visoki davki in visoka javna poraba. Kljub povečanju prebivalstva na Švedskem za dva milijona med leti 1950 in 2000, skoraj ni bilo na novoustanovljenih podjetij, prav tako se ni povečalo neto število delovnih mest.
Obdavčitev
Do leta 1960 so bile stopnje obdavčitve na Švedskem podobne kot v drugih razvitih državah, v zadnje pol stoletja pa se je obdavčitev v tej skandinavski državi izjemno povečala.
Med letoma 1965 in 2013 so se na Finskem neposredni davki povečali z 30 na 44 odstotkov, posredni davki pa z 8 na 20 odstotkov. Podoben trend je mogoče videti tudi na Danskem in Norveškem.
Izdatki za socialo
Radodarna država je negativno vplivala na tradicionalno delovno etiko Skandinavcev, ki so vedno bolj postajali odvisni od socialne pomoči. Od leta 1990 je nadomestilo za brezposelnost prejemala približno petina delovno aktivnih Švedov, povečalo se je število bolniških odsotnosti, številni so se upokojili prej, kot je bilo to potrebno.
Na Norveškem je podobno. Kljub temu, da so Norvežani med najbolj zdravimi ljudmi na svetu, država za invalidnine in bolniške na leto porabi okoli 5 odstotkov BDP (v Veliki Britaniji denimo 2,4 odstotka).
Izdatki za zdravstvo
Skandinavski socialisti trdijo, da je vse daljša življenjska doba v Skandinaviji posledica povečanih javnih izdatkov za zdravstvo. Pred eksplozijo javne porabe leta 1960 so štiri od prvih petih mest do dolžini življenja ljudi na lestvici OECD zasedale skandinavske države. V zadnjih 40 letih so dramatično zaostale.
Neenakost
Skandinavija je dolgo uživala sloves regije, kjer neenakosti skorajda ne poznajo. Ampak to je bilo preden se je razbohotil javni sektor, preden so se povečali davki. Skandinavske države so torej dokaz, da čim večja je javna poraba, večja je družbena neenakost. Leta 2008 je bilo na Švedskem več neenakosti kot v Veliki Britaniji, ZDA in Kanadi, se pravi v zibelkah »neoliberalizma«.
Družbene norme
Po raziskavi med leti 1981 in 1984 se je 82 odstotkov švedskih državljanov strinjalo s trditvijo, da je neopravičljivo, da kdo uživa ugodnosti, do katerih ni upravičen. V raziskavi med leti 2010 in 2014 se je s to trditvijo strinjalo le že 52 odstotkov Švedov in »Švedov«.
V komentarju k raziskavi je profesor Philip Booth, programski direktor Inštituta za ekonomske zadeve, dejal:
»Skandinavski izkušnja kaže, kako škodljivi so visoki davki in preobširna socialna država. Kljub temu mnogi vidijo to regijo kot branik socializma, kjer je velika socialna država privedla do številnih zaželenih gospodarskih in socialnih rezultatov, toda v resnici je ta uspeh posledica politike pred razvojem tega modela.«
Navedbe še kako držijo.
Kajti ogromno socialno državo je treba od nekje financirati.
Če imate razbohoten JS,plus državo ki deli predčasne penzije,krajša delovni čas,omogoča zlorabo socialnih ugodnosti in val lažnih bolnikov(no zadeva je precej identična Sloveniji),zraven pa še dodamo odprto imigantsko politiko(največkrat pridejo tisti,ki zopet pristanejo na sociali),je treba zadevo od nekje financirati torej je prvi logični korak dvig davkov in prispekov,ti obremenijo proizvodnjo,kajti proizvodnja financira vse ostalo,seveda sem sodijo še servisi ostalo pa se financira iz proračuna.
Torej proizvodnja je bodisi prisiljena dvigniti cene-kar pomeni upad konkurenčnosti,zmanjšati razvojni denar in zmanjšati sredstva za nabavo novih strojev.
Vse to pa prinese manjši prihodek ,tehnološki zaostanek in zažiranje firme.
Nekatere obstanejo ,druge ne zmorejo več in ciklus se ponovi zopet nov dvig davkov in prispevkov,ker pa uničujoča socialna politika uničuje gospodarstvo še hitreje in zmanjkuje tam delovnih mest,brezposelnost pa raste začnejo ustanavljati namišljena delovna mesta v JS,kar gospodarstvo prižene narob zmogljivosti in država začne za tekoče potrebe(ne razvoj) najemati kredite.Vzporedno s tem rase državna poraba,davki,prispevki in upada potrošnja ter proizvodnja,postaneš tudi nekonkurenčen za izvoz ,saj davki bremenijo tudi komunalne in druge storitve.
Levi vajo ponavljajo vse do momenta,ko jih vržejo na volitvah ali pa ,ko gospodarstvo toliko opeša ,da je tik pred zlomom ,država pa prezadolžena.
Seveda pa je ob tem treba povedati ,da se neenakost povečuje na račun produktivnih,med tem ko si JS z raznimi zakoni sebi in volilcem levih zagotovi razne ugodnosti in beneficije,se krčijo plačee na strani proizvodnje ,če le ta želi preživeti ,,vse močnejše stiske porabe JS in socialne države.
Še huje pa je če imate še nato ob razbohotenem JS,veliki državni porabi,visokih davkih še ogromen javni dolg in nekonkurenčno in zastarelo industjijo vsi ti pojavi skupaj so pogosto zapuščina levih vlad in jih je praktično brez globokih rezov povsod ni možno odpraviti to pa sproža upore in družbene napetosti.
Skandinavcem gredo res na roko naravna bogastva,vendar pa tudi ta niso neizčrpen vir za ohranjanje socialistične družbe in miselnosti.
Sleje kot preje bodo tudi oni morali še izdatneje zarezati navkljub temu ,da imajo dokaj liberalen tržni model v socialo in javno porabo,saj zadeve kot take dolgoročno niso vzdržnje,čeprav je Švedski liberalni minister storil velike korake naprej pri razbitju lažne socialne države(onih ,ki simulirajo nad onimi ,ki delajo),vendar bo vprašljivo ali bodo ti modeli dolgoročno finančno vzdržni ali pa bo treba drastično zmanjšanje socialne države in davkov,razvo dogodkov po svetu kaže v smer slednjih navedb.
Všeč mi jeVšeč mi je
Nekako ne opažam mnenj ,ki bi želela sočiti mnenja,bi pa bil zelo vesel ,če bi se razvila debata,kajti očitno sva z avtorjem trdno na istem bregu-torej čakava na izziv in debato,ki jo očitno “napredni” ne zmorejo.
Všeč mi jeVšeč mi je
hej triple dj mi kako dobro knjigo priporoči
Všeč mi jeVšeč mi je
Pingback: Zgodbe iz vzporednega sveta po Štruklju | Kavarna Hayek
Pingback: Večja javna poraba = manjša gospodarska rast. In pika. | Kavarna Hayek