Značke

, , , , , , ,

Pred meseci so bili predstavljeni rezultati raziskave finančne pismenosti med dijaki, ki je bila v okviru PISA opravljena že leta 2012. Slovenci so se med vrstniki odrezali pod povprečjem. To slovenskih levičarjev sploh ni zaskrbelo. Sindikalist Branimir Štrukelj je rezultate pospremil z besedami, »ali je za splošno izobraženost državljanov ključnega pomena, da so slovenski rezultati v njej nadpovprečni«. Se pravi, ali je za Slovenijo sploh pomembno, da so državljani finančno izobraženi. Seveda, finančna pismenost je del zlobne neoliberalne ideologije, zakaj bi z njo posiljevali mlade ljudi. Komentator Mladine je menil podobno, češ zakaj bi ljudje premišljevali, kakšen kredit se jim izplača vzeti v banki, saj finančne pismenosti nikoli ne bo dovolj. Ali kot je zapisal: »Ampak to, da Slovenija v finančni pismenosti ni (zelo) podpovprečna, ni pomembno. Finančne pismenosti v svetu, kakršen je in kakršen naj bi bil v prihodnje, ne bo nikoli dovolj. Gospa Jones bo pač morala veliko svojega časa namenjati premisleku, kakšen kredit vzeti. Razen če se zavemo, da se tak svet kot edini možen kaže le, če smo ujeti v neoliberalno ideologijo. Ideologijo, katere del je tudi finančna pismenost.«

No, če bi bili tisti, ki so pred leti vzeli kredit v švicarskih frankih, vsaj malo finančno pismeni, bi vedeli, da moraš kredit vzeti vedno v valuti, v kateri prejemaš plačo. V vsakem drugem primeru špekuliraš in tvegaš valutna nihanja. In ravno to se je zgodilo. Potem ko se je švicarska centralna banka januarja odločila, da bo prekinila nenaravno vezanost franka na evro, je med kreditojemalcih v frankih zavladala prava panika. Krivdo so v maniri pravih socialistov prevalili na vse druge, samo nase ne. Takole je pred enim mesecem govoril predsednik ad hoc oklicanega Združenja frank Aleš Majcenovič: »Sredi prejšnjega meseca je prišlo do posega švicarske nacionalne banke v prosti medvalutni trg, zaradi česar se je tečaj švicarskega franka zvišal za 15 odstotkov. To je resno ogrozilo slovenske kreditojemalce, ki so svoje stanovanjsko vprašanje v preteklih letih reševali z najemom kredita, vezanega na tečaj švicarskega franka.« Ne, ni prišlo do posega švicarske centralne banke na prosti medvalutni trg, ampak ravno obratno. Na prostem trgu švicarski frank v primerjavi z evrom nikoli ne bi mogel biti tako podcenjen.

Včeraj, na shodu pred Banko Slovenije, pa je govoril: »Banka Slovenije kot regulator trga bi morala poskrbeti za pošteno poslovno prakso bank. V njihovem primeru namreč ni bilo tako, posledice tega ravnanja pa se zdaj izkazujejo. (…) Posojilojemalci so ta posojila sklenili v dobri veri, da bi rešili stanovanjsko vprašanje, posojila v švicarskih frankih pa so jim bila ponujena kot ugodna, stabilna in varna. (…) Bila so tudi cenejša, povprečni posojilojemalci pa so temu nasedli in se niso spraševali, kaj je za tem. (…) Zdaj vidimo, da so bili posojilojemalci v švicarskih frankih popolnoma prepuščeni na milost in nemilost bank. (…) V združenju tudi ne želimo popolnoma nič iz državnega proračuna, ampak le to, da se banke odrečejo dodatnim dobičkom, ki jih služijo na zanje nepošten način. Na to, da bi jih banke še naprej “odirale”, ne pristajamo, zato nameravamo tudi dokazati, da je šlo za popolno zavajanje porabnikov.«

Ste dobro prebrali? Cel kup neumnosti, s katerimi se sploh ne splača ukvarjati. Nihče ni nikogar silil, da kredit vzame v frankih. Tudi tisti, ki zdaj pravijo, da so bili kreditno sposobni edino, če so vzeli posojilo v frankih, so imeli možnost izbire – zamenjati banko. Pa tega niso storili, ker je bil zanje kredit veliko bolj ugoden kot za tiste, ki so vzeli kredit v evrih. Zdaj je obratno, kar naenkrat preplah, zahtevajo ukrepe Banke Slovenije, na pomoč kličejo vlado, politiko. Ampak kaj za vraga imata zakonodajna in izvršna oblast opraviti s posojilojemalci v frankih?

Parlamentarna demokracija ima tri veje oblasti: zakonodajno, izvršno in sodno. Te tri veje bi morale biti načeloma med seboj neodvisne, saj je od tega odvisna demokracija, stopnja demokracije. Ko začno vplivati ena na drugo, se med seboj mešati, ali da ena veja oblasti prevzame drugo, nastopi politična kriza. Tak scenarij je v razvitih demokracijah skoraj nemogoč, v Sloveniji pa je nekako normalen, nanj smo se navadili. In zadnji pritisk kaže, da bo tako tudi v primeru posojilojemalcev v švicarskih frankih.

Posamezniki in banke prostovoljno stopajo v medsebojni pogodbeni odnos. Tako je bilo tudi v zgornjem primeru. Če obstaja najmanjši sum, da pogodba ni bila podpisana prostovoljno ali da je pri podpisu posojilne pogodbe prišlo do goljufije, potem je to vprašanje za sodno vejo oblasti, nikakor pa ne za zakonodajno ali izvršno oblast. In ker posojilojemalci vedo, da jih bankirji niso z orožjem prisilili, da vzamejo kredit v švicarskih frankih, in da so sami krivi, če se o valutnih tveganjih niso dovolj poučili (mediji že nekaj let opozarjajo na nevarnosti jemanja posojil v frankih), zdaj kličejo na pomoč Banko Slovenije, vlado in politiko. Sodna pot je za njih zadnja možnost (»In če druge poti ne bo, bomo svoje pravice iskali po sodni poti.«), čeprav bi morala biti prva in edina izbira.

Ampak tako so naučeni, da mora namreč država z zakoni predvideti vse mogoče (negativne) situacije, ki jih je treba sankcionirati. Da je treba vsa področja človekovega življenja regulirati do onemoglosti. In eno najbolj reguliranih področij je prav bančništvo. Kako je torej mogoče, da se potem lahko zgodi taka »krivica« na področju, ki je tako regulirano? Preprosto. Ravno regulacija povzroči, da ljudje postanejo apatični, da se sploh ne odločajo več samostojno, ampak vse prepuščajo državi, da naredi namesto njih. Ali so se sploh vprašali, zakaj je kredit v švicarskih frankih tako ugoden? Zadeva je bila podobna ponudbam, ki vabijo naivneže, da bodo donosi za vloženi denar kaj 50, ampak 100-odstotni. Ampak ne, ker država bdi nad bankami, je zagotovo vse v redu. Kaj takega se na prostem trgu, v dereguliranem okolju skoraj ne bi moglo zgoditi. Ljudje bi z banko sklenili pogodbo na lastno odgovornost, ne bi se zanašali na državo, mogoče bi povprašali za nasvet finančnega strokovnjaka.