Značke

, , , , , ,

Otroci so dar, ne pravica. Svoboda govora je pravica, ne dar,“ je na Twitterju zapisala Marian Osei (@errmimi). Pravzaprav se boljše skoraj ne da opisati bistva prave vojne na družbenih omrežjih, ki jo je sprožila domnevno sporna izjava Stefana Gabbana in Domenica Dolceja, modnih ikon, združenih v blagovno znamko Dolce&Gabbana, češ da ima otrok enega očeta in eno mamo ter da ne verjame v umetno oploditev, se pravi v sintetične otroke. In znova se je razgalila vsa agresivnost homoseksualnih združenj, ki ne priznavajo drugačnih mnenj o istospolno usmerjenih, kot je izključno njihovo. Pravzaprav so pokazali, da sploh ne vedo, kaj so človekove pravice, čeprav so jih polna usta.

Podobno kot „moderni“ levičarji, ki menijo, da med človekove pravice spadajo javno šolstvo in zdravstvo, imeti lastno stanovanje ali hišo, dostojna ali vsaj minimalna plača, voda, elektrika, televizor, najbrž tudi iPhone in dostop do interneta, tudi homoseksualna združenja razmišljajo podobno socialistično, češ da so njihove človekove pravice, da se poročijo, da imajo otroke tako, da jih posvojijo. Tako zdaj slovenski del LGBT meni, da bo referendum o zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v njej zakonsko zvezo med moškim in žensko izenačuje z istospolno partnersko skupnostjo) neustaven, ker posega na področje človekovih pravic, čeprav je Evropsko sodišče za človekove pravice odločilo, da denimo posamezne države niso dolžne uvesti homoseksualnih porok. Preprosto zato, ker poroka ni človekova pravica. Torej, kaj sploh je človekova pravica?

Osnovna človekova pravica, preprosto povedano, je že samo dejstvo, da človek obstaja kot človek, hkrati so človekove pravice tiste neodtuljive pravice, ki mu jih morajo drugi izpolniti. Če bi držala levičarska miselnost, potem bi morali vsakemu posamezniku omogočiti stanovanje ali hišo (pa ne bodimo malenkostni, vilo z bazenom), izobraževanje (kakšen magisterij, doktorat), dostojno plačo (ampak vsaj 4.000 do 5.000 evrov) in podobno. To bi mu bilo omogočeno, ne glede na to, kaj bi ta posameznik naredil v življenju. Enako je s homoseksualnimi skupnostmi, ki očitno menijo, da ima že s tem, ko človek obstaja, pravico do poroke, otrok, da ima neodtuljivo pravico, da je v zakonu zapisano, da je zakonska zveza med dvema osebama (ne pa med moškim in žensko). Tem pravicam rečejo tudi pozitivne pravice, se pravi pravice, ko neka skupina ljudi zahteva od druge skupine ljudi, da jim brezpogojno izpolnijo njihove želje. Vendar je tako razumevanje pravic v nasprotju s splošnimi človekovimi pravicami. Kajti dve pravici si ne moreta biti v nasprotju. Če sta si, potem je ena pravica „prava“, druga pa „neprava“. Zadnjič sem pisal, kako sta dve ameriški lezbijki menili, da je torta njuna neodtuljiva pravica in tožili slaščičarja, ki je zavrnil, da bi naredil torko za homoseksualno poroko (https://kavarnahayek.wordpress.com/2015/03/04/se-sploh-lahko-se-svobodno-odlocamo/).

Toda zagotovo je pravica do svobodnega izražanja stališč, mnenj in idej ena od človekovih pravic. In to pravico skuša Elton John skupaj s homoseksualnimi skupnostmi oporekati Stefanu Gabbani in Domenicu Dolceju. V intervjuju za italijansko Panoramo sta med drugim dejala, da ko se človek rodi, “ima enega očeta in eno mamo”. Dolce pa tudi: Sem gej, ne morem imeti otroka. Mislim, da v življenju ni mogoče imeti vsega. In tudi dobro se je čemu odreči. Življenje ima svoj naravni potek, so stvari, ki se jih ne sme spreminjati. In ena od teh je družina.“ Že lani sta izjavila, da se ne bi želela poročiti (dolgo sta bila tudi intimno partnerja), ker ne verjameta v homoseksualno poroko. Gabbana je pred leti tudi izjavil: „Nasprotujem temu, da bi otrok odraščal z dvema istospolnima staršema. Otrok potrebuje mamo in očeta. Ne morem si zamisliti svojega otroštva brez mame. Prepričan sem tudi, da je kruto, da vzameš dojenčka proč od njegove mame.“ Skratka, D&G nista tak homoseksualni par oziroma nista taka homoseksualca, kot bi si ju v raznih LGBT skupnostih želeli, zato so njune zadnje izjave tudi označili kot „nož v hrbet“.

Vzorec delovanja homoseksualnega lobija se v primeru D&G ponavlja. Samo spomnimo se primera Guida Barilla (testenine Barilla), ki je izrazil svojo podporo naravni družini. Homoseksualne skupnosti so ga silovito napadle, tako da se je nazadnje opravičil. Upajmo, da tokrat ne bo tako. Številni so že podprli D&G v svobodi izražanja, v Benetkah in Veroni sta bila spontana shoda v podporo modnima oblikovalcema. Nihče namreč nima pravice nikomur ukazovati in narekovati, kaj lahko govori in kako naj misli. In gejevski lobiji si domišljajo, da imajo neodtuljivo pravico, da razsojajo, kaj je prav in kaj ne. In če se z njimi kdo ne strinja, ga takoj označijo za homofoba.

Advertisements