Značke

, , , ,

Se spomnite, kako so pred petimi leti evropski birokrati – ki očitno nimajo drugega dela, kot da se dnevno pod krinko skrbi za potrošnika in mati Zemljo izmišljujejo stvari, kako državljanom zagreniti življenje in iz njih izpuliti čim več denarja – zaukazali umik energetsko neučinkovitih žarnic (z žarilno nitko nad 100 W, kasneje pa še druge)? Njihova skrb je bila prav ganljiva, češ potrošniki bodo privarčevali pri energiji, čeprav jih prav nihče ni vprašal, niti jih ni prosil, naj skrbijo za naše denarnice. Ampak ne. Ne samo, da nas EU in posamezne države dobesedno izčrpavajo z visokimi davki, že nekaj let si jemljejo pravico, da bi odločale tudi o tem, kako porabiti denar, ki nam še ostane. Pravi socializem je torej zavel iz Bruslja v zadnjem desetletju, kajti najnovejši ukrep, ki je stopil v veljavo minuli petek, 20. februarja, je samo nadaljevanje prisilnega prerazporejanja in urejanja denarnih zadev vsakega posameznika, kar je (bila) stoletna želja levičarjev. V grobi obliki so to (poskusno) izpeljali že v nekdanjih komunističnih državah in kasneje po spremembi sistema misel vsaj navidezno opustili, to počne v bolj softificirani obliki EU.

Tako od petka (poleg žarnic, sesalnikov, hladilnikov in še česa) ne bodo dobri vsi kuhalniki, pečice, kuhalne plošče in nape nad štedilnikom. Birokrati sicer blagohotno dopuščajo, da trgovcem iz polic ni treba umakniti starih izdelkov, bodo pa od zdaj naprej morali imeti nove, domnevno energetsko bolj učinkovite. Na spletni strani (http://ec.europa.eu/energy/en/news/consumers-can-now-save-50-euros-year-their-energy-bills-thanks-new-eu-energy-efficiency-rules) potrošnika nagovorijo, da bo na leto prihranil 50 evrov (10 do 15 evrov pri pečicah, 15 do 20 evrov pri kuhalnikih in 15 evrov pri kuhinjskih napah). »Potrošniki ne bodo opazili razlike pri kuhanju, saj sprememba na funkcionalnost naprav ne vpliva. Edina stvar, ki jo boste opazili, je zmanjšan račun za energijo,« trdijo evropski birokrati in dodajajo, da so do zdaj uzakonili, da morajo biti energetsko varčni naslednji izdelki v kuhinji: pečice, kuhalniki, kuhinjske nape, pomivalni stroji, hladilniki, zamrzovalniki, žarnice in avtomati za kavo.

Zase moram reči, da jim ne verjamem. In imam tehtne dokaze. Medtem ko sem žarnice z žarilno nitko menjal na kakšno leto dni ali več, nove (in domnevno varčne) žarnice pregorijo (crknejo) po dveh, treh mesecih. Za elektriko ne plačujem nič manj, kvečjemu več (resda tudi zaradi podražitev), strošek za nove žarnice pa je 5 krat večji.

Pri novi pogruntavščini imam vsaj dva pomisleka. Prvi je politično-ekonomski. Ko smo se včlanili v EU smo seveda del pristojnosti prenesli na evropske birokrate, toda ali je kdo od vas kdaj pomislil, da si bodo v opravičevanje svoje dobre neobdavčene plače izmišljali take neumnosti, kot je s pečicami in napami, kot je bila tista s pravilno ukrivljeno kumaro ali bučko (se ne spomnim več dobro), sesalci, varčnimi žarnicami, ki to niso? Ne, najbrž ne. Poleg tega je ECB nedavno sprejela sklep, da bodo za spodbujanje gospodarske rasti leto in pol ponarejali evre (https://kavarnahayek.wordpress.com/2015/01/23/keynesianisticna-orgija-ali-kako-bruseljski-psihopati-ponarejajo-denar/). Skratka, nikomur, ki vsaj malo logično razmišlja, najbrž na kraj pameti ne bi padlo, da bi ravnal tako kot evropski uradniki, ki se vse bolj kažejo kot paraziti, ki delajo škodo. V imenu prihrankov. Čigavih prihrankov? Mojih. Delajte s svojimi prihranki, plačami, dodatni ali kar pač imate, karkoli hočete, meni pustite, da se sam odločim. Tukaj pridemo k drugemu delu politično-ekonomskega pomisleka. Na normalnih, prostih trgih bi se posameznik sam odločil, ali bo privarčeval energijo in plačal manjši račun tako, da bo kupil energetsko varčnejšo napo, pečico ali kuhalnik. Zato ni ravnanje Bruslja nič drugega kot prisila, dodatna regulacija, vmešavanje v moje zadeve, omejevanje moje svobode. Že tako ali tako te država (in evropski birokrati) prisilijo, da jim daš del svojega zasluženega denarja. Ne, kolikor bi sam hotel, da bi prispeval za denimo javno šolstvo in zdravstvo, ampak kolikor oni odločijo. Če tega ne storiš, ti pošljejo opomin. Če to ne zaleže, sledi izterjava. Če nimaš denarja, moraš na sodišče. Če ne prideš pred sodnika, te pridejo iskati in te nasilno privedejo. Če se upiraš, te lahko tudi ustrelijo. To pa je že definicija oboroženega ropa, ki ga je država sama zase uzakonila zato, da lahko ropa državljane.

Drugi pomislek je praktičen, zadeva fiziko. Ne vem, kako je z vami, kakšne šole ste delali, toda mene so učili, da je opravljeno delo vedno posledica vložene energije. Ko pišem ta članek, moram vložiti energijo, tudi ko pijem iz plastenke, moram za to vložiti energijo. Za vse je treba vložiti energijo. Tukaj ti država res ne more »pomagati«, kar smo videli v članku o novih žrtvah zlobne neoliberalne ideologije (https://kavarnahayek.wordpress.com/2015/01/06/novi-zrtvi-zlobne-neoliberalne-ideologije/), ko morajo predebeli ljudje, ki so strošek davkoplačevalcev in cele dneve preležijo, prav tako vložiti energijo, da piščančje rebro prinesejo s krožnika do ust. Kar pa je vseeno manjši napor, kot če bi delali.

A vrnimo se k evropskim birokratom in fizikalnim pomislekom. Recimo, da hodimo sto metrov. Za to, da jih prehodimo, potrebujemo določeno količino energije. Od vložene moči (recimo na deset metrov) je odvisno, kako hitro bomo pot prehodili. Toda končna energija bo enaka pri hoji kot pri teku, samo čas, v katerem premagamo razdaljo, bo drugačen, in to po formuli: E = M * č (E je količina dela oziroma hoje ali energija, M je moč, č je čas). Ali če prevedemo v jezik električne energije, ki naj bi jo po mnenju evropskih birokratov porabili manj. Porabljena energija je rezultat moči in časa. To pa pomeni, da je popolnoma vseeno, ali uporabljamo kuhalnik z močjo 750 W ali 1500 W, spremeni se samo čas kuhanja. Če pri prvem kava zavre v dveh minutah, bo pri drugem (močnejšem) v eni minuti, porabljena energija pa bo v obeh primerih enaka.

Zato je najnovejša uredba, ki je stopila v veljavo konec preteklega tedna, še ena v vrsti birokratskih neumnosti.

Advertisements